Železov meteorit Javorje, foto Mateja Gosar

»Državna mreža potresnih opazovalnic je v petek, 28. februarja ob 10.32 zaznala padec meteorita, so na twitterju zapisali na Agenciji RS za okolje.« Kmalu za tem, so na družbenih omrežjih sledili številni zapisi in fotografije prič iz Bele krajine, Dolenjske in tudi iz sosednje Hrvaške, ki so na nebu ujeli trenutek močne svetlobe, slišali pok, šumenje in bobnenje in opazili bel dim. Kaj se je torej v petek dogajalo na našem nebu?

Dr. Miha Jeršek, vodja kustodiata za geologijo v Prirodoslovnem muzeju je ob dogodku pojasnil, »da je možno, da je vesoljski kamen preživel vstop v atmosfero in morda padel na območje Slovenije«.

»Vesoljske kamne, ki priletijo v ozračje imenujemo meteoroide, svetlobni pojav, ki spremlja njegovo  pot skozi ozračje, pa je meteor. Kar ostane in pade na tla, pa je meteorit«, še pojasnjuje Jure Atanackov iz Geološkega zavoda Slovenije. Hrvaški kolegi menijo, da se je meteor gibal s hitrostjo več kot 20 km/s, velik pa naj bi bil 1,5 metra in tehtal kar 5,5 tone, njegova energija pa naj bi bila 0,34 kT (vir: siol.net).

O meteoritih  nam je Jeršek pojasnil še naslednje: »Meteoriti so sestavljeni iz mineralov, ki se vse od nastanka Osončja, to je pred okoli 4,6 do 4,5 milijardami let, niso kaj dosti spreminjali, zato so pomembni materialni dokazi o razmerah, ko se je naše Osončje šele formiralo. Meteoriti so po sestavi kovinski, sestavljeni iz zlitine železa in niklja ali kamniti, pri katerih prevladujejo silikatni minerali. Na zunaj so temno rjave barve, saj so se zaradi izgorevanja v atmosferi minerali v zunanjem delu meteorita stalili in so del žgalne skorje. Po obliki so lahko podobni koščkom kruha ali pa so na videz precej gladki. Velika večina jih je naravno magnetnih. Če so na zunaj temno rjavi ali celo črni, so znotraj svetli. Pri kovinskih meteoritih ima površina kovinski sijaj, pri silikatnih meteoritih sijaj ni izrazit.

Pomembni so za znanost, saj nam povedo od kod so, ali so se spreminjali, katero je njihovo izvorno telo in kakšne so bile razmere ob njihovem nastanku. Potrebno jih je čim prej analizirati, saj so nekateri njihovi podatki kratkotrajni. Če se zaradi procesov na Zemlji spremeni njihova kemična sestava, lahko izgubimo dragocene podatke.

Do sedaj so na ozemlje Slovenije padli štirje meteoriti, ki so zavedeni tudi v mednarodni bazi podatkov: Avče, Jesenice, Javorje, Jezersko«.

Iz medijev (24ur.com) smo izvedeli, da naj bi bilo območje padca meteorita na Dolenjskem, med Mirno Pečjo in Novim mestom.

Pred morebitnimi najdbami je treba vedeti naslednje:

Meteorit (skupek mineralov iz vesolja, najden na zemlji) je skladno s Pravilnikom o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS,  t. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10, 23/15 in 7/19), Priloga 2, naravna vrednota. Ne glede na njegovo velikost je meteorit izjemen ali redek skupek mineralov iz vesolja,  katerega varstvo ureja Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS,  t. 96/04  uradno prečiščeno besedilo, 61/06   ZDru-1, 8/10   ZSKZ-B, 46/14, 21/18  ZNOrg in 31/18, v nadaljevanju ZON). Le-ta določa obveznosti najditelja minerala in tudi jasno govori o prometu z minerali in fosili, ki so naravne vrednote.

Iz ZON izhaja tudi ravnanje ob najdbi:

  • Fizična ali pravna oseba, ki najde mineral ali fosil, ki je naravna vrednota, mora o najdbi obvestiti organizacijo, pristojno za ohranjanje narave.
  • Fizična ali pravna oseba iz prejšnjega odstavka mora mineral ali fosil, ki je naravna vrednota, hraniti tako, da se ne poškoduje ali uniči.
  • Minerala in fosila, ki je naravna vrednota, ni dovoljeno dajati v promet.
  • Minerala in fosila, ki je naravna vrednota, ni dovoljeno izvoziti ali iznositi.

Za zgoraj navedene kršitve so predpisane tudi globe, ki znašajo med 2.000 eur in 10.000 eur (kršitev 75. člena ZON) , v primeru da je ogrožena naravna vrednota (kršitev 40. člena ZON) pa med 10.000 eur in 50.000 eur. Naravovarstveni nadzornik, pristojni inšpektor, carinik ali policist v okviru pristojnosti za nadzor po zakonu o ohranjanju narave (161.člen) lahko zasežejo predmete, ki so uporabljeni za prekršek ali namenjeni za prekršek ali so nastali s prekrškom. Z zaseženimi predmeti se ravna skladno z zakonom o prekrških.

Kakršne koli podatke o morebitni najdbi sporočite na Zavod za varstvo narave, Osrednja enota (tel. št. 01 230 9500) ali na OE Novo mesto (tel. št. 07 393 15 52), ki bo podal nadaljnje informacije ob najdbi.