Svetovni dan mokrišč, 2. februar, je prvi mednarodni dan, ki nas v začetku leta nagovarja k pomenu ohranjanja narave. Mokrišča, ki so v preteklosti veljala predvsem za manjvredna zemljišča neprimerna za kmetovanje, gradnjo ali turizem, s pomočjo strokovnjakov, ozaveščanja in ohranjanja v svoji prvotni obliki, danes postajajo vse bolj pomembna s svojimi številnimi funkcijami, ki prinašajo tudi ugodnosti za človeka. Letos je s svojo temo izpostavljena funkcija biotske raznovrstnosti.
Mokrišča so deli narave, redno preplavljeni s površinsko ali podzemno vodo, ki omogoča razširjenost tistih rastlinskih in živalskih vrst, ki za rast in razmnoževanje potrebujejo občasno ali stalno mokro okolje. Tako mokrišča ločujemo med seboj po njivi funkciji in govorimo o: močvirjih, poplavnih območjih rek, rečnih mrtvicah, izlivih rek, kraških poljih, nizkih in visokih barjih, poplavnih gozdovih, mokrotnih travnikih, plitvih jezerih, mlakah, ribnikih, kalih, z vodo zalitih gramoznicah, peskokopih in glinokopih, območjih obalnega pasu, solinah in brakičnih mokriščih.
Mokrišča imajo poleg letos poudarjene biodiverzitetne funkcije, tudi funkcijo naravnih vodnih zadrževalnikov, preprečevalcev poplav, imajo blagodejen vpliv na mikroklimo, so vir dobrin (ribe, les, stelja), so naravna učilnica v naravi in imajo estetsko funkcijo z možnostjo opazovanja narave in sprostitev.
Mokrišča so tako bogata z biotsko raznovrstnostjo, da jim strokovnjaki pravijo »zibelka biotske raznovrstnosti«. Rastlinskim vrstam ponujajo posebne pogoje za njihovo rast in predstavljajo dom za vodne in močvirne vrste z gobastimi stebli in listi, ki prenašajo zračni kisik v korenine in jim omogočajo dihanje. Pri nekaterih rastlinah se srečamo z listi, ki na vodi plavajo. Najdemo pa tudi rastline, ki imajo olesenela stebla, da jih nihanje vodne gladine ne moti. Med živalskimi vrstami v vodnatih mokriščih najdemo veliko rib, dvoživk in nevretenčarjev, ki so hrana drugim živalim, posebej vodnim pticam, tudi tistim, ki so redke. V mokriščih najdemo edino avtohtono želvo – močvirsko sklednico. Nekateri sesalci kot so vidre in pižmovke, so prilagojeni le na mokrišča.
Zaradi velike pomembnosti mokrišč in njihove ranljivosti imajo mokrišča mednarodnega pomena status Ramsarske lokalitete, ki zagotavlja mednarodno sodelovanje pri ohranjanju mokrišč, njihovih funkcij in biotske raznovrstnosti. V Sloveniji imajo status mednarodno pomembnih mokrišč Sečoveljske soline, Škocjanske jame in Cerkniško jezero z okolico.
Na Zavodu RS za varstvo narave smo v preteklosti mokriščem v Sloveniji posvetili projekt WETMAN – Ohranjanje in upravljanje sladkovodnih mokrišč v Sloveniji in projekt LJUBA – Ljudje za barje. Potekata pa projekta PoLJUBA in MARJA – mala barja, ki se ukvarjata z manjšimi, za biotsko raznovrstnost pomembnimi mokrišči.
