Mednarodni dan bobra obeležujemo 7. aprila. Namenjen je predvsem ozaveščanju javnosti o pomenu bobra v naravi. V Sloveniji je bil tako kot v nekaterih drugih evropskih državah že iztrebljen, potem pa se je v letu 1998 vrnil in začel poseljevati porečja Krke, Kolpe, Save, Sotle, Drave in Mure.
Bober spet postaja ena ključnih vrst ekosistemov, saj s svojo aktivnostjo aktivnostjo podiranja dreves ter gradnjo brlogov in jezov spreminja značaj rek, potokov in obrežnih zemljišč. Tako povečuje pestrost habitatov, to pa blagodejno vpliva na številne rastlinske in živalske vrste.
Aktivnosti bobra so v urbani kmetijski krajini za lastnike zemljišč pogosto konfliktne, predvsem zaradi nepoznavanja o načinih sobivanja in preventivnih ukrepi, pa tudi nerazumevanja pomena obrežnega vegetacijskega pasu.
Ob mednarodnem dnevu bobra na Zavodu RS z varstvo narave praviloma pripravimo različne ozaveščevalne dogodke za različne skupine deležnikov, ki so letos žal odpadli. Kljub temu opozarjamo na “bobrovo plat zgodbe”.
