Svetovni dan Zemlje je eden prepoznavnejših okoljskih dni. Letošnja tema dneva Zemlje je Podnebno ukrepanje. Zavod RS za varstvo narave se pridružuje temi podnebno trajnostno in vzdržno. Razmere, ki so nastale zaradi pandemije virusa in naše življenje predrugačile zaradi zdravja, pa vplivajo tudi na bolj zdravo Zemljo.

V letošnjem letu mineva 50 let od prve obeležitve dneva Zemlje. Pred petdesetimi leti se je dvajset milijonov Američanov, kar je takrat pomenilo deset odstotkov prebivalstva, podalo na ulice, kjer so protestirali proti zanemarjanju okolja in zahtevali novo, okoljsko ozaveščeno pot za naš planet. Po tem prvem Dnevu zemlje po letu 1970 je bilo sprejetih vrsta okoljskih zakonov.

V Sloveniji je bil Zakon o varstvu okolja sprejet 1990, torej pred 30 leti. Smo ena redkih držav, v kateri je pravica do zdravega življenjskega okolja zapisana tudi v Ustavi RS. Zakon o ohranjanju narave smo dobili kasneje, leta 1999. Velja poudariti, da sta oba zakona primerna času, področje narave in okolja urejata celostno, za naravovarstvo pa je danes značilno, da je glede na obseg nalog kadrovsko in finančno izredno podhranjeno.

Zemlja je vse. Ponuja nam naravne vire, ki so potrebni za obstoj človeka, a tudi drugih živih bitij. Med seboj smo vsi povezani in prepleteni, ter soodvisni. Če kdaj, to občutimo prav v razmerah stroge karantene in če kdaj, se danes zavedamo, kako pomembno in krhko je zdravje nas in planeta.

Človeku kot vrsti ne gre najbolje. Nenehno si postavljamo nove cilje, nove izzive. Naše osnovne potrebe smo dodobra nadgradili, nekatere pa tudi tako spremenili ali jih popačili, da se je Zemlja in njena zmogljivost pod našo težo idej že dodobra izčrpala. Tako smo se lani obnašali, kot da imamo Zemljo in tri četrt (1,75 planeta). Zmogljivosti Zemlje smo kot človeštvo izkoristili že do 29. julija. To smo spremljali le kot zanimivost, države v svetovnem merilu za izboljšanje tega stanja niso naredile kaj dosti.

Podobno je z klimatskimi spremembami. Tudi na tem področju obstajajo številne meritve, študije, prognoze in zaveze, ki pa se bistveno prepočasi uresničujejo.

Zgodilo se je leto 2020, zgodila se je pandemija. Ta je tako rekoč cel svet dobesedno ustavila za dober mesec, ponekod dva. Ljudje smo ostali doma. Letala več ne letajo, po cestah bolj ali manj vozijo le še kamioni s hrano in zdravstveno opremo, poteka le še manjši del tovornega prometa. Trošimo bistveno manj fosilnih goriv, manj električne energije, potrošništvo je omejeno zgolj na najnujnejše.

Zemlja se dobesedno pred našimi očmi spreminja. V okoljskem smislu na bolje, ker je onesnaževanja manj.

Morda smo ta čas doživeli kot manj, slabše, celo strašljivo. A za Zemljo in njene naravne vire in vse vrste, ki Zemljo naseljujemo, je ta čas mnogo bolj blagodejen kot tisti pred tem. Vsiljevanje potreb po nenehno novih materialnih dobrinah, po osebnem in družbenem dokazovanju, pomeni enormen stres za posameznika, družbo in še najbolj za Zemljo.

Naj bo letošnji Dan Zemlje res namenjen Zemlji in razmisleku, kje vse jo kot človeštvo lahko razbremenimo. Česa vsega nam ni več potrebno početi v takšnem obsegu kot prej in kaj vse lahko z izkušnjami, znanjem in tehnologijo, ki je danes na voljo, naredimo drugače.

Edina stalnica je sprememba. Če lahko ‘ustavimo’ svet zaradi potreb po ohranitvi zdravja ljudi, ga lahko tudi zaradi ohranitve  zdravja Zemlje. Zdravje je samo eno!