Na terenu bomo predstavili pomen mokrišč, na območju enega od njih pa bomo izvedli tudi sejanje avtohtonih rastlin. V sklopu projekta obnavljamo mokrotni travnik, na katerem je bila pred tem odstranjena lesna zarast in invazivne tujerodne rastline in tako bo mokrotni travnik spet lahko prevzel svojo funkcijo.Vabilo.

Območje Mišje doline:

Območje Natura 2000 Mišja dolina je 6km2 velika mokrotna dolina, ki poteka ob Reki Rašici in njenih pritokih. Severni rob območja poteka po cesti od Rašice do Roba, osrednji pa od Kneja do Karlovice, kjer zavije proti zahodu in sega do Podstrmeca. Območje je varovano predvsem zato, ker se tukaj še vedno pojavljajo redka mokrotna življenjska okolja – vlažni travniki z rastlino modro stožko in bazična nizka barja.
Mokrišča so eden najbolj ogroženih življenjskih prostorov v Sloveniji. Prebivalci mokrišč (rastlinske in živalske vrste) imajo skupne značilnosti – vezani so na povišan nivo talne vode, zato so razvili številne prilagoditve, kar pomeni, da ne morejo uspevati drugje. Mokrišča pa imajo poleg vloge ohranjanja biotske pestrosti tudi druge za človeka pomembne vloge (delujejo kot vodni zbiralnik, preprečujejo poplave, ugodno vplivajo na klimo, prečiščujejo vodo…). Ogrožajo jih tudi skupni dejavniki, ki so posledica sprememb zaradi človekovih dejavnosti: po eni strani gre lahko za preveč intenzivno kmetijsko izrabo površin s prepogosto košnjo in gnojenjem ter izsuševanjem; po drugi strani pa za popolno opuščanje rabe. Ta območja se začno zaraščati in postanejo ranljiva za naselitev invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. Na tem območju je to predvsem zlata rozga.
Poleg večjih mokrišč v Sloveniji, kot sta na primer Cerkniško jezero in Sečoveljske soline, v Sloveniji poznamo tudi mokrišča, ki so se ohranila na zelo majhnih površinah. Prav zaradi svoje majhnosti pa so ta območja toliko bolj ranljiva. Zato je stanje ohranjenosti za tu prisotne vrste in habitatne tipe tako zelo slabo.
Mokrotni travniki z modro stožko v Mišji dolini so življenjski prostor številnih rastlinskih in živalskih vrst npr. metulja travniški postavnež in močvirski cekinček, dvoživka hribski urh in divja orhideja Loeselova grezovka. Mestoma se habitatni tip travnikov z modro stožko prepleta tudi s habitatnim tipom bazično nizko barje, ki je prav tako ogrožen in ga varujemo s projektnimi aktivnostmi. S ponovno vzpostavitvijo časovno in tehnološko prilagojene košnjo travnikov, ki jo bodo izvajali kmetje sami, bomo tako ugodno vplivali na biotsko pestrost celotnega območja.

 

 

Sejanje senenega drobirja za obnovo mokrotnega travnika pri Kneju.

Vlažni travniki z rastlino modro stožko so eden od najbolj ogroženih habitatnih tipov v Sloveniji. Njihov obseg strmo upada zaradi intenzivnega kmetijstva, ki vključuje gnojenje, prepogosto košnjo in izsuševanje, in urbanizacije. Travniki po drugi strani izganjajo tudi zaradi opuščanja rabe in zaraščanja, zato je za njihovo ohranjanje ključno izvajanje košnje enkrat letno brez gnojenja.
Seneni drobir je mešanica posušenega cvetja, plodov in zdrobljenih listov travniških rastlin, ki se nabira na podu senika, ko na njem zbirajo seno. Seneni drobir je zakladnica semen avtohtonih rastlin in zato vsebuje pomembno semensko bazo za hitrejšo obnovo travnika.
Akcijo sejanja senenega drobirja smo izvedli na površini, kjer je še pred nekaj meseci stal jelšev gozd, pred 30 leti pa so se tu nahajali mokrotni travniki. Drevesa smo predhodno posekali, površino pa zmulčili, saj želimo znova vzpostaviti mokrotni travnik, oziroma posebni habitatni tip (vlažni travnik z rastlino modro stožko), ki iz naravovarstveno redek in ogrožen. To lahko dosežemo s ponovno vzpostavitvijo košnje. Namen sejanja avtohtonega senenega drobirja, ki smo ga pridobili na okoliških kmetijah, je pospešiti obnovo travnika z vnosom semenske baze ustreznih rastlinskih vrst ter preprečiti razrast invazivnih tujerodnih vrst, kot je na primer zlata rozga.
Pri akciji sodelujejo Zavod Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN), PARNAS Zavod za kulturo in turizem Velike Lašče (Zavod Parnas), Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana (KGZ Ljubljana) – izpostava Velike Lašče in Prostovoljno gasilsko društvo Karlovica (PGD Karlovica). Obnova travnika se izvaja s soglasjem in v sodelovanju z lastniki zemljišč, saj je površina v obnovi v zasebni lasti.

Projekt: Izboljšanje stanja bazičnih nizkih in prehodnih barij v osrednji Sloveniji in na Gorenjskem (Mala barja – Marja).
Projektni partnerji:
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN)
PARNAS Zavod za kulturo in turizem Velike Lašče (Zavod Parnas)
Občina Bled
Občina Logatec
Občina Trzin
Cilj projekta je izboljšati stanje ohranjenosti treh evropsko pomembnih mokrotnih habitatnih tipov (vlažnih travnikov z modro stožko, bazičnih nizkih barij in prehodnih barij) in dveh vrst (orhideje Loeselova grezovka in metulja barjanskega okarčka), ki sta vezani na barja in mokrotne travnike. Projekt poteka na desetih Natura 2000 območjih v osrednji Sloveniji in na Gorenjskem.
Opis projekta:
V projektu bomo  z vzpostavitvijo ustreznega upravljanja obnovili skupno 65 ha s tarčnimi habitatnimi tipi in vrstami. Tekom projekta na pilotnih območjih odstranjujemo zarast, invazivne tujerodne vrst, izboljšujemo vodni režim, vzpostavljamo prilagojene kmetijske prakse ter ponekod odkupujemo zemljišča. Prav tako informiramo lokalno in širše prebivalstvo, otroke, strokovno javnost ter obiskovalce ohranjene narave.
Financiranje: Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija. Projekt sledi izhodiščem Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2014-2020. Izvaja se v okviru prednostne naložbe »Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in tal ter spodbujanje ekosistemskih storitev, vključno z omrežjem Natura 2000 in zelenimi infrastrukturami« in specifičnega cilja »Izboljšanje stanja evropsko pomembnih vrst in habitatnih tipov, prednostno tistih s slabim stanjem ohranjenosti in endemičnih vrst« ter je eden od prednostnih projektov za izvedbo v okviru Programa upravljanja območij Natura 2000 (2015-2020).
Spletna stran projekta: https://www.malabarja-marja.si/