Narava ne pozna nobenih meja in ni last naravovarstvenikov – ne poklicnih, ne ljubiteljskih. Ohranjanje narave je rezultat družbenega dogovora in tega mora celotna slovenska družba povzdigniti na višjo raven, ker nas narava vse kliče na pomoč.

Zavod RS za varstvo narave izpostavlja svoje mnenje o aktualnih dogodkih, povezanih z naravo:
V letu 2020 slavimo stoletnico Spomenice, ki predstavlja prvi slovenski program varstva narave. Pripravil jo je odsek Muzejskega društva, torej nevladna organizacija in ga namenil oblasti v izvajanje. V stotih letih se je na področju sistemskega ohranjanja narave veliko spremenilo, največji premik pa je pomenila urejena zakonska podlaga in profesionalizacija. Ne gre spregledati civilne družbe, organizirane v nevladnih organizacijah, ki predstavljajo pomembno družbeno gibalo in sestavni del demokratične družbe.
Odločanje o razmerjih med civilno družbo in državo ni strokovna naloga ali pristojnost zavoda. Po mnenju Strokovnega sveta zavoda bi merila za določanje statusov morala upoštevati strokovnost nevladnih organizacij in delovanje v okviru vsebin Zakona o ohranjanju narave.
Zavod RS za varstvo narave, kot osrednja Slovenska naravovarstvena organizacija je, mora biti in ostati neodvisna strokovna institucija. Zavod z velikimi napori to nalogo opravlja strokovno, zavzeto in požrtvovalno. Naša ogledala so številna – najbolj zgoščeno pa je Poročilo o delu, ki je v celoti javno in dostopno na zavodski spletni strani. Slednje predstavi na tisoče naravovarstvenih presoj letno, na desetine mednarodnih projektov, aktivne udeležbe pri vseh razvojnih programih, načrtih in poročilih in dialog z deležniki in mediji, ki ga na celotnem območju Slovenije opravimo kot eden najmanjših javnih zavodov v državi. Ko argumentirano ugotovimo, da nas je bistveno premalo za vse naloge, nam le redki prisluhnejo ali nas podprejo.
Zavod RS za varstvo narave sodeluje pri ohranjanju narave z vsemi subjekti družbe, torej tudi nevladnimi organizacijami in z nekaterimi imamo vzpostavljeno plodno sodelovanje.