V maju obeležujemo številne okoljske dni: 20. maj – Svetovni dan čebel, 21. maj – Evropski dan Nature 2000, 22. maj – Mednarodni dan biotske raznovrstnosti in 24. maj – Evropski dan parkov. Hkrati v letu 2020 praznujemo tudi 100 letnico Spomenice, ki jo je izdal odsek Muzejskega društva in ga namenil oblasti v izvajanje. Na Zavodu RS za varstvo narave, naravi in še posebej njenim najvrednejšim delom profesionalno posvečamo svoje delo, naravovarstvo pa ni le naš poklic, ampak tudi način življenja.
V času sistemskega naravovarstva smo v Sloveniji uspeli ohraniti in zavarovati številna naravovarstveno najvrednejša območja. In čeprav je v preteklih letih zaradi vse večjih pritiskov na naravo – gradnje, turizma, kmetijstva, onesnaževanja,…stanje narave tudi v Sloveniji postajalo vse slabše in je bila krivulja upada biotske raznovrstnosti obrnjena navzdol, smo najvrednejše dele predvsem zaradi prizadevanj naravovarstva in njegovih sistemskih mehanizmov, uspeli ohraniti, ponekod celo renaturirati. S stališča naravovarstva so pomembne tudi zelene površine v mestih.
Ko se je letos marca zgodila pandemija, se je izkazalo, da ima zadnjo besedo prav narava. Z vsemi svojimi naravnimi procesi, od katerih je človek odvisen. Verjamemo, da je k zajezitvi širjenja virusa covid-19 v Sloveniji pomagala tudi ohranjena narava. Pri nas izhodi iz hiš in stanovanj niso bili prepovedali, odhodi v naravo so bili celo priporočljivi. Narava je velikodušno ponudila eno od njenih številnih ekosistemskih uslug – blagodejno je vplivala na fizično pa tudi psihično zdravje ljudi. Oboje smo še kako potrebovali.
Na zavodu ugotavljamo, da so številni ljudje v tem času odkrili naravo. V naravi »ki zdravi« pa so se znašli tudi ljudje, ki so prej živeli v povsem urbaniziranem svetu. Do narave prej niso imeli nikakršnega odnosa, tudi bontona, ki ga moramo poznati za obisk v naravi, marsikdaj ne.
Tako je strokovnjake na terenu presenetil marsikak hladen tuš. Vsi zaposleni na Zavodu RS za varstvo narave, smo v času epidemije delali. Nekateri od doma, drugi na terenu. Dobivali smo klice in tudi sami srečevali ljudi – nekateri od njih so nam sporočali slabe novice – o smeteh v naravi, o prevelikem obisku nekaterih krajev o kršitvah prepovedi vožnje v naravnem okolju. Bolj smo se razveselili novic o prosto živečih živalih na območjih, kjer jih prej ni bilo, o gnezdih, kjer jih prej ni bilo, o priljubljenih živalskih vrstah kot so delfini, ki so jih tamkajšnji prebivalci množično videvali.