Projekt LIFE TO GRASSLANDS, Ohranjanje in upravljanje suhih travišč v Sloveniji je namenjen vzpostavitvi ugodnega stanja in zagotavljanju dolgoročnega ohranjanja suhih travišč in ter nanje vezanih rastlinskih in živalskih vrst. Projekt poteka na štirih območjih: Haloze, Pohorje, Kum in Gorjanci-Radoha. Vsa štiri območja se soočajo s problemi zaraščanja in opuščanja kmetijske rabe na eni strani in s problemom neustrezne kmetijske rabe (intenzivne) na drugi strani.
V okviru projekta smo vzpostavili spletno stran mednarodne mreže za rezultatsko usmerjene KOPOP ukrepe (Result based paymets network ). V sklopu spletne strani je predstavljenih več različnih pristopov rezultatsko usmerjenih ukrepov evropskih držav, med drugim tudi projekta LIFE TO GRASSLANDS. Vključene so tudi predstavitve oziroma pogledi kmetov vključenih v rezultatsko usmerjene ukrepe.

Travišča so pol naravna območja, ki so nastala, ko je prebivalstvo naraščalo in so začeli krčiti gozd. Največ travišč je nastalo od bronaste dobe do časov Rimljanov. Sčasoma so se oblikovala kot svoj ekosistem in to kot eno najbolj pestrih in raznolikih območij, kjer na samo kvadratnem metru travišča lahko najdemo okrog 80 različnih rastlinskih in živalskih vrst. Govorimo torej o najbolj biotsko raznovrstni kmetijski krajini in hkrati o eni najbolj ogroženih habitatov z največjim upadanjem biotske raznovrstnosti. Ogroža ga oboje – tako opuščanje kmetijstva kot pretirano vnašanje hranil in intenzifikacija rabe. Po poročanju po Direktivi o habitatih, kjer je Slovenija, tako kot ostale članice EU zavezana k poročanju se je izkazalo, da je prav na traviščih stanje v Sloveniji zelo slabo in v zvezi s tem je Slovenija opredelila območja okoljsko občutljivih trajnih travinj. Kmetje teh območij ne smejo spreminjati ali zorati. Zato pa travniške površine bodisi intenzivirajo z gnojenjem, zgodnjo košnjo in večjo obremenitvijo s pašo ali pa jih opuščajo in prepustijo postopnem zaraščanju. V obeh primerih se število travniških rastlin in živali močno zmanjša, spremeni se tudi podoba krajine. Ker pa so ekstenzivna travišča temelj kakovostnih in zdravih prehranskih izdelkov, je treba s priznanjem te kakovosti doseči konkurenčnost, ki upošteva tudi dejansko vrednost stroškov.
K temu bodo pripomogle tudi informacije na spletni strani, objavljene na spletni strani Programa razvoja podeželja.