Naše glavno mesto se ponaša z zeleno oazo zavarovanega območja in del tega je tudi naravni rezervat Mali Rožnik. Vendar tudi ta zeleni biser na žalost ni varen pred invazivnimi tujerodnimi vrstami, ki slabijo biotsko raznovrstnost. Zato smo v naravnem rezervatu Mali Rožnik v prostovoljni delovni akciji odstranjevali invazivno tujerodno deljenolistno rudbekijo. Akcija je bila izvedena skladno s sprejetimi navodili in priporočili NIJZ.
Naravni rezervat je območje življenjskih prostorov ogroženih, redkih ali značilnih rastlinskih ali živalskih vrst ali pa je območje, pomembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki ga človek vzdržuje tako, da se v njem ohranjajo vsi procesi, ki ga delajo posebnega in naravovarstveno pomembnega. Invazivne tujerodne vrste v teh območjih še posebej negativno vplivajo na naravno ravnovesje, saj z domorodnimi vrstami tekmujejo za prostor in vodo. Praviloma so uspešnejše od avtohtonih prebivalcev, zato predstavljajo eno večjih groženj biotski raznovrstnosti.
Deljenolistna rudbekija (Rudbeckia laciniata) je od enega do dveh metrov in pol visoka trajnica. Izvira iz Severne Amerike. Cveti zlatorumeno od julija do oktobra. Kot invazivna vrsta je med ljudmi dokaj slabo prepoznavna. Kot okrasna rastlina je tako ali drugače »pobegnila« z vrtov in se razširila v naravo, pogosto na poplavna območja rek ter gozdne robove. Tako je danes razširjena v naravi po vsej Sloveniji.
Razmnožuje se (vegetativno) s koreninami ter (spolno) s semeni, zato je njeno odstranjevanje najbolj uspešno pred cvetenjem. Mlade rastline izrujemo s čim večjim delom korenine. Pri večjih sestojih je potrebna tovrstno puljenje izvajati več let zapored, da sestoj oslabi in se semenska banka v tleh izčrpa.
Naravni rezervat Mali Rožnik ali Rakovniško barje leži v dolini med slemeni Malega in Velikega Rakovnika. Rastišča močvirske in barjanske flore ter prisotnost številnih drugih vrst, med njimi več redkih in ogroženih, prispevajo k visoki vrstni pestrosti v Krajinskem parku, kar daje tema območjema velik naravovarstveni pomen.
Na tem malem barju najdemo barjanske in močvirne rastline, vodne površine porasle s šašjem, jelševja, šotišča, v spodnjem delu doline pa tudi šotno barje. V rezervatu poteka redno upravljanje – spremljanje stanja vrst in habitatnih tipov, nadzor nad zaraščanjem in pojavljanjem invazivnih tujerodnih vrst ter ozaveščanje o pomenu ohranjanja takšnih območij.
Naravni rezervat Mali Rožnik je del krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib (KP TRŠ). Park predstavlja zelena pljuča, domače igrišče, športni poligon, prostor navdiha ter kulture in obsega Mestni park Tivoli, gozdove Rožnika, Šišenskega hriba tja do Koseškega boršta in predela Za Mošenico, Koseškega bajerja, travnike ob Glinščici ter Pot spominov in tovarištva. V celoti je park velik 459 ha. Na vzhodnem delu je osrednji mestni park – Tivoli.
Območje je bilo prvič zavarovano leta 1984, ko so ga tedanje ljubljanske občine zavarovale z namenom ohranjanja naravne dediščine in krajinske identitete sredi mestnega okolja.Leta 2015 je Mestna občina Ljubljana pripravila nov odlok s ciljem, da se ohranijo številne naravne vrednote, velika biotska raznovrstnost in krajinska pestrost tega območja.
S problematiko invazivnih tujerodnih vrst se na območju KP TRŠ ukvarja tudi projekt LIFE ARTEMIS, v katerem je Zavod RS za varstvo narave eden od projektnih partnerjev. Vsebine projekta se osredotočajo na preučevanje in ozaveščanje ljudi o vplivih invazivnih tujerodnih vrst v gozdovih. V sklopu projektnih aktivnosti je vzpostavljen ZOHO sistem – sistem zgodnjega obveščanja in hitrega odzivanja na invazivne tujerodne vrste, ki omogoča načrtovanje posredovanja in odstranjevanja novih invazivnih vrst v zgodnji fazi, preden se preveč razširijo. Sistem ZOHO omogoča učinkovito odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst in s tem omilitev negativnih posledic prekomernega širjenja tujerodnih invazivnih vrst na okolje. Za odkrivanje prisotnosti in pogostosti invazivnih tujerodnih vrst, tudi na območju mestnega gozda, uspešno uporabljamo aplikaciji invazivke.si ter aplikacijo za mobilne telefone INVAZIVKE. V aplikacijo lahko enostavno sporočate najdbe invazivk tudi vi.
Več informacij:
https://www.tujerodne-vrste.info/vrste/deljenolistna-rudbekija/
https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/varstvo-okolja/invazivne-tujerodne-vrste/invazivne-tujerodne-rastline/deljenolistna-rudbekija/
http://parktivolirozniksisenskihrib.si/
https://www.tujerodne-vrste.info/projekt-life-artemis/
https://www.invazivke.si/
https://www.tujerodne-vrste.info/ukrepi/zgodnje-obvescanje-in-hitro-odzivanje/
Foto: L. Šparl, list deljenolistne rudbekije
Foto: D.Fon, ročno odstranjevanje deljenolistne rudbekije v fazi rasti
