Konec oktobra se zaključuje štiriletni projekt LIFE ARTEMIS, v katerem so usposabljali strokovnjake ter osveščali lastnike gozdov in zainteresirano javnost na področju ukrepanja proti invazivnim tujerodnim vrstam v gozdovih. Razvili so aplikacijo za sporočanje najdb tujerodnih vrst, izobraževali zaposlene s področja gozdarstva in varstva narave, izvedli več akcij odstranjevanja tujerodnih rastlin ter pripravili predlog sistema zgodnjega obveščanja in hitrega odzivanja na invazivne tujerodne vrste v gozdovih.
Invazivne tujerodne vrste so vse večji problem v svetovnem merilu. Z mednarodno trgovino in potovanji se širijo rastline, živali in glive, ki lahko močno ogrozijo in spremenijo naše gozdove. Gozdarski inštitut Slovenije, Zavod RS za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije in Zavod Symbiosis so tekom projekta LIFE ARTEMIS izvedli številne aktivnosti, ki bodo omogočile učinkovitejše ukrepanje proti širjenju invazivnih tujerodnih vrst pri nas.
Več kot 600 gozdarjev, 300 lastnikov gozdov in 130  zaposlenih v podjetjih, povezanih z gozdarstvom, se je usposobilo v prepoznavanju tujerodnih vrst in ukrepanju ob njihovi najdbi. Za pomoč pri sporočanju lokacij teh vrst so partnerji projekta razvili spletno in mobilno aplikacijo Invazivke, v katero je bilo v 3 letih vnesenih že več kot 16.000 podatkov o tujerodnih vrstah v Sloveniji, poleg teh pa informacijski sistem združuje tudi informacije iz drugih podatkovnih zbirk, tako je zbranih več kot 73.000 zapisov o tujerodnih vrstah. Informacijski sistem omogoča zbiranje podatkov o razširjenosti invazivnih tujerodnih vrst pri nas, kar je predpogoj za pripravo ukrepov njihovega odstranjevanja oz. obvladovanja. Aplikacija je enostavna za uporabo in namenjena strokovnjakom in splošni javnosti. Vsebuje opise tujerodnih vrst s predstavitvijo značilnih znakov za prepoznavo, kar močno olajša določevanje vrst na terenu.
Pri upravljanju z invazivnimi tujerodnimi vrstami je ključnega pomena ustrezen odziv ob pojavu nove vrste, zato so v projektu LIFE ARTEMIS pripravili predlog sistema zgodnjega obveščanja in hitrega odzivanja na invazivne tujerodne vrste v gozdovih. Sistem omogoča, da so nove tujerodne vrste najdene in obvladane oz. odstranjene, še preden se v novem okolju začnejo širiti in povzročati škodo. K vzpostavitvi takšnega sistema državo zavezuje tudi Evropska uredba o invazivnih tujerodnih vrstah 1143/2014. V projektu so pripravili tudi konkretne načrte za hitro odzivanje za pet izbranih tujerodnih vrst. Enega so že preizkusili v praksi, ob prvem odkritju rastline kudzu v Sloveniji. Informacijo o najdbi vzpenjavke, ki je znana po izjemno hitri rasti, so prejeli v aplikaciji Invazivke, po takojšnji potrditvi določitve vrste pa so stekli ukrepi za njeno odstranitev.
V Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib v Ljubljani so leta 2017 s pomočjo usposobljenih prostovoljcev izvedli popis tujerodnih rastlin, v naslednjih treh letih pa izvedli sedem akcij odstranjevanja izbranih tujerodnih rastlin. Na dvajset hektarjev velikem območju parka je 224 prostovoljcev odstranjevalo deset vrst rastlin, ki so v parku še dokaj redke in je njihovo širjenje še mogoče preprečiti. Razvili so tudi Akcijski načrt za obvladovanje invazivnih tujerodnih rastlin na tem zavarovanem območju v prihodnjih letih.
Ena od tujerodnih vrst, ki bi lahko povzročila veliko škodo v slovenskih gozdovih, je gliva Eutypella parasitica, ki povzroča javorovega raka. Obvladovanje te vrste pri nas je še mogoče, zato so v projektu izobrazili 273 gozdarjev in lastnikov gozdov o pravilnem ukrepanju. Izvedli so že posek polovice od približno 450 okuženih dreves in s tem močno zmanjšali širjenje in negativen vpliv javorovega raka v naših gozdovih.
O problematiki invazivnih tujerodnih vrst in nujnosti zgodnjega ukrepanja so osveščali javnost, dogodkov, kot so potujoča razstava, predavanja, vodeni sprehodi, popisi tujerodnih vrst idr., se je udeležilo več kot 154.000 ljudi. S pomočjo javnomnenjske raziskave so ugotovili, da se je poznavanje tujerodnih vrst in zavedanje o njihovi problematiki tekom projekta povečalo, kar kaže na uspešnost osveščevalnih aktivnosti. Razvili so tudi spletno zbirko metod za odstranjevanje tujerodnih vrst iz Slovenije in tujine, Tujerodni vedež, ki je namenjena vsem, ki izvajajo akcije odstranjevanja in si želijo izmenjati svoje izkušnje.

Dr. Maarten de Groot, vodja projekta LIFE ARTEMIS: »To je prvi projekt v Sloveniji, ki se ukvarja z invazivnimi tujerodnimi vrstami v gozdovih, in je svetel primer interdisciplinarnega sodelovanja, kjer smo organizacije z različnih področij sodelovale pri skupnem cilju – vzpostavitvi sistema zgodnjega obveščanja in hitrega odzivanja na tujerodne vrste v gozdovih. Tekom projekta smo zapolnili veliko vrzeli tako v znanju kot praksi. Eden izmed pomembnejših izdelkov je informacijski sistem Invazivke. Rezultati, kot je ta, bi morali biti uporabljeni tudi v prihodnje pri ukrepanju pred invazivnimi tujerodnimi vrstami in implementirani s strani oblikovalcev politik. S tem pa bi zagotovili tudi nadaljnjo uporabo pomembnih dosežkov projekta«.

Dr. Primož Simončič, direktor Gozdarskega inštituta Slovenije: »Pomen LIFE projektov za Gozdarski inštitut Slovenije je velik, saj v njih strokovnjaki našega inštituta sodelujejo na področjih, kjer praviloma vedno primanjkuje sredstev, to je pri implementaciji okoljskih vsebin, v našem primeru za gozdarski sektor. V središču projekta LIFE ARTEMIS je vzpostavitev sistema zgodnjega obveščanja in hitrega odzivanja na prisotnost tujerodnih vrst v slovenskih gozdovih. Veseli smo, da smo kot vodilni partner sodelovali z domačimi institucijami in razvijali nove protokole in aktivnosti na tem področju; lahko rečem tudi pionirskih aktivnostih za naš prostor. V upanju, da bodo rezultati projekta uporabljeni in koristni in da se bodo aktivnosti na področju invazivnih vrst v gozdovih nadaljevale«.

Mag. Teo Hrvoje Oršanič, direktor Zavoda RS za varstvo narave: »Invazivne tujerodne vrste prinašajo spremembe v gozdove, hkrati pa odpirajo vrsto novih ekoloških vprašanj in dilem, med njimi najbolj ogrožanje biotske raznovrstnosti. Projekt LIFE ARTEMIS pomembno prispeva k ozaveščenosti javnosti o tej pereči problematiki. Javnost mora biti seznanjena z vzroki za pojav tujerodnih vrst, kakor tudi s posledicami njihove prisotnosti. Spremembe lahko dosežemo z odgovornejšim obnašanjem in predvsem preventivnim delovanjem. Tako bomo naredili največ za ohranjanje naše narave«.

Mag. Janez Logar, v. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije: »Projekt LIFE ARTEMIS je prišel ob pravem času, saj postaja problematika invazivnih tujerodnih vrst vse pomembnejša pri gospodarjenju s slovenskimi gozdovi. Uresničenje glavnih ciljev Zavoda za gozdove Slovenije v projektu, povečane ozaveščenosti in usposobljenosti strokovnih delavcev in lastnikov gozdov, predstavlja velik prispevek k ohranjanju ugodnega zdravstvenega stanja slovenskih gozdov«.

Jana Kus Veenvliet, Zavod Symbiosis: »V zadnjih mesecih so besede, kot so karantena, preprečevanje in ukrepanje, postale del našega vsakdana. Širjenje novega koronavirusa po svetu je jasno pokazalo, kako težko je obvladovati prenašanje vrst. Prav zato je zgodnje ukrepanje v državah, kjer se pojavijo, še toliko bolj pomembno. Ker tujerodne vrste k nam prihajajo na različne načine, je pomembno usklajeno delovanje, s katerim zagotovimo, da bo pritisk na naše okolje in gospodarstvo v prihodnjih letih manjši«.

Zdravo naravno okolje in zdrave rastline so navsezadnje bistveni tudi za zagotavljanje zdravja in blaginje ljudi, česar se v današnjih dneh še toliko bolj zavedamo. Varstvo zdravja rastlin, tudi gozdov, pa je tudi eno izmed sporočil ob Mednarodnem letu zdravja rastlin 2020.
Projekt LIFE ARTEMIS so poleg partnerjev sofinancirali Evropska komisija v okviru finančnega mehanizma LIFE, Ministrstvo za okolje in prostor, Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije