V Ljubljani na Borštnikovem trgu pred staro gostilno že od leta 1626 raste lipa. Vidimo jo lahko na Florjančičevem zemljevidu Ljubljane iz leta 1744, kar pomeni, da je bila pri svojih stotih letih že opazno drevo. O njej sta pisala Miran Satler in France Stele v svoji knjigi Stare slovenske lipe in ji dala ime ”Furmanska lipa”. Nekoč so ob njej furmani kupovali seno za svoje konje, nato so pod njo stali potniki za tramvaj, zadnja leta pa so v njeni senci prebivalci Ljubljane uživali v kulinaričnih specialitetah. Ima status drevesne naravne vrednote ter naravnega spomenika, saj je zavarovana z občinskim odlokom.
Do nedavnega je 400-letna lipa utesnjeno živela v kamnitem oboku. Celotno rastišče izven oboda je bilo nasipano s peskom in tlakovano z betonskimi ploščami. Njeno deblo je bilo že votlo in nesklenjeno. Skupaj ga je držal kovinski obroč, ki se je na nekaterih mestih močno zažiral v deblo. Krošnja je bila sestavljena iz ostankov starih vej ter množice tankih bujnih poganjkov. Čeprav je drevo dajalo videz ostarele in ugašajoče lepotice, je pri koreničniku bujno odganjalo veliko število mladih poganjkov, med katerimi so se znašli tudi posamezniki, ki so se prebili v višino krošnje. Zeleni listi na mladih poganjkih so proizvajali hrano za vse žive dele drevesa, kar se je najbolj pokazalo, ko so očem skrite korenine razpočile kamniti obok.
Kaj zdaj? Se lahko drevo prevrne? Kako močne so njene korenine in do kam segajo? Ali lahko lipo ohranimo? Skupaj smo prišli do odločitve, da bomo poskušali rešiti nastalo situacijo. Akcijo je vodila in plačala Mestna občina Ljubljana, s strokovnim znanjem smo sodelovali Zavod RS za varstvo narave iz območne enote Ljubljana ter arboristka dr. Lena Marion. Najprej je bil z georadarjem izveden pregled korenin, ki je pokazal, da jih je znotraj kamnitega oboka zelo veliko ter da segajo tudi meter in več stran od drevesa pod betonskimi ploščami. Te so bile odstranjene, veje podprte z lesenimi podpornimi stebri in deblo obdano z močnim trakom. Odstranitev betonskega oboka je zahtevala veliko strojne moči in improviziranja, saj je bilo treba poskrbeti, da koreninska gruda ne razpade. Z uporabo začasne lesene pregrade je koreninska gruda ostala cela, potem pa je bilo med njo in novo ograjo, ki stoji približno meter stran, nasipana nova rodovitna zemlja.
Lipa ostaja na Borštnikovem trgu z večjim in osveženim rastiščem, podprta s stebri in pod rednim strokovnim nadzorom. V nadaljevanju bomo še odstranili dve podpori in zamenjali trakove. Za obiskovalce bomo uredili tudi interpretacijo.
Če bo šlo vse po načrtih, se bo spomladi lipa odzvala z bujno rastjo in zelenjem.