Mestna občina Kranj je v sodelovanju z Ministrstvom za okolje RS in Zavodom RS za varstvo narave v Naravnem rezervatu glinokopnih bajerjev z okolico na Bobovku postavila tri informacijske table. Te obiskovalce seznanjajo z zgodovino, geologijo in biotsko raznovrstnostjo na tem območju, pa tudi z varstvenim režimom. To je prvi korak pri predstavljanju tega naravovarstveno pomembnega območja, ki obiskovalcem nudi številne ekosistemske usluge, med drugim tudi rekreacijo in doživljanje narave, obenem pa jih nagovarja k njegovemu varovanju in ohranjanju.
Novo postavljene informacijske table ob glavnih vstopnih točkah v rezervat ter na točki med Čukovo jamo in Krokodilnico, so si, upoštevajoč zaščitne ukrepe proti širjenju bolezni covid-19, v torek ogledali sodelujoči pri projektu: mag. Suzana Zupanc Hrastar, vodja Sektorja za ohranjanje narave na Ministrstvu za okolje in prostor, predstavniki Zavoda RS za varstvo narave s sodelavci z območne enote Kranj, člani družine Zabret, katere last je naravni rezervat na Bobovku, predstavniki Krajevne skupnosti Kokrica in Mestne občine Kranj z županom Matjažem Rakovcem. »Na tem, devet hektarjev velikem območju se srečujeta prazgodovina in sedanjost, bogat živalski in rastlinski svet pa imamo dobesedno na dlani. In zahvaljujoč družini Zabret, lahko te lepe vodne in obvodne površine za sprostitev in rekreacijo uporabljajo tudi drugi obiskovalci. Prav pa je, da pri tem spoštujejo pravila, s tem tudi lastnike, naravo in druge obiskovalce. Da bomo lahko uživali še naprej, a kljub temu ohranjali naravo čim bolj nedotaknjeno.«

Od jam, bogatih z glino, do jezer
Jezera Čukova jama, Krokodilnica in Ledvička so nastala po tem, ko je jame na območju opuščenega glinokopa zalila voda. Leta 1903 je namreč Ivan Zabret, po domače Čukov Ivan, na Bobovku ustanovil žago in parno opekarno, opeko so izdelovali iz izkopane gline. Po opustitvi dejavnosti v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so tu svoj prostor našle številne, tudi redke in ogrožene rastlinske in živalske vrste in nastal je biotsko raznovrsten  ekosistem, ki je dobil tudi naravovarstveni status.
Od leta 2016 dalje je  Naravni rezervat Bobovek za naravovarstveno območje zavarovan s  posebnim odlokom. (Ob)vodne površine in tamkajšnja vegetacija nudijo življenjski prostor številnim vodnim in obvodnim živalskim vrstam; ribam (11 vrst), pticam (okoli 150 vrst), vodnim hroščem (17 vrst), kačjim pastirjem, metuljem (41 vrst), malim sesalcem, dvoživkam …

(Ne)dovoljene dejavnosti
Namen naravnega rezervata  ohranjanje močvirskega ekosistema bajerjev z  domorodnimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, obenem pa z urejanjem in vzdrževanjem infrastrukture omogočiti obiskovanje ter tako zagotoviti trajnostni razvoj območja.

Ministrstvo za okolje in prostor zagotavlja sredstva za naravovarstvene naloge, namenjene doseganju varstvenih ciljev odloka, ki jih na območju izvaja Zavod RS za varstvo narave. Določene so v petletnem načrtu delovanja in urejanja naravnega rezervata. »Stanje biotske raznovrstnosti na območju Slovenije, Evrope in v svetovnem merilu je kritično. Pri njenem ohranjanju so pomembna tudi manjša zavarovana območja. Ta pridobijo dodatno vrednost, ko se povežejo deležniki, ki imajo voljo, da tudi dolgoročno zagotavljajo trajnostni razvoj. Še posebej so pomembni domačini, ki prepoznajo pravo vrednost svojega okolja in ga spoštujejo, institucije pa dodajo svoj košček v mozaiku, potreben za dobrobit narave in ljudi. K temu stremimo na območju bobovških jezerc in nove table so pomemben korak tudi k ozaveščanju obiskovalcev ter prepoznavanju pomena tega območja,« je poudaril direktor Zavoda RS za varstvo narave, Teo Hrvoje Oršanič.
Na območju Čukove jame je tako dovoljeno vlagati in loviti ribe, kopati in drsati se, pluti s čolni in drugimi manjšimi plovili brez motorja. Na Krokodilnici naštete aktivnosti z odlokom niso dovoljene zaradi ohranjanja uresničevanju varstva in ohranjanja naravnih vrednot, ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov, lahko pa ob njej mirno opazujemo in doživljamo naravo.

Boljša informiranost obiskovalcev
Zdaj so vse informacije  v privlačni in strnjeni obliki predstavljene na informacijskih tablah, ki se  stapljajo z okoljem, saj je bilo vodilo pri oblikovanju elementov prav uporaba opeke iz žgane gline. Iz opeke so tako nosilci za table, sedalni elementi, manjši kažipot, simboličen varovalni zidec, ki omejuje in označuje območje z višjim nivojem varovanja. Vsi elementi skupaj tako tvorijo enotno podobo in tako sporočajo obiskovalcu, da se nahaja na območju s posebnim varstvenim režimom in zgodovinskim nastankom.
V nadaljevanju projekta bodo v rezervatu postavljene tudi klopi, zidci, vzpostavljene bodo dodatne poti, ter učna pot, ki bo zanimiva za vse generacije. V  tretji fazi pa bo poskrbljeno še za ustrezno prometno signalizacijo na cestah, ki vodijo v Bobovek.
Na skrbno izbranih točkah rezervata bo v prihodnosti mogoče taboriti, šotoriti, kuriti in urejati prostor za piknike, danes pa je dovoljeno urejati teren v rezervatu, na parkiriščih, športnih in otroških igriščih ter postavljati naprave za vadbo in rekreacijo.

Bogata tudi prazgodovina
V obeh ledenih dobah se je v dolini Kokrice in Belce že razprostiralo obsežno, ne preveč globoko jezero. V trinajstmetrskem opekarniškem izkopu je moč spoznati 300.000 let globoko zemeljsko preteklost.
Na območju jezer na Bobovku so našli tudi dve izjemni fosilni najdbi iz obdobja predzadnje ledene dobe. Odkritje fosilnih ostankov kleničev, starosti približno 180.000 let, leta 1965 je prvi primer najdbe fosila te v Evropi še živeče vrste rib na svetu. Približno toliko naj bi bilo staro tudi okostje samice mamuta (Mammonteus primigenius), ki je poginila v jezeru.
Na tem območju pa so našli tudi žarno grobišče iz rimske dobe, tako da je bila verjetno nekje v bližini poznoantična naselbina. Najdeni predmeti nakazujejo, da so ljudje že takrat žgali glino.