Z januarjem se zaključuje projekt Preizkus dvostopenjskega izvajanja ukrepa VTR (Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov), kjer smo oblikovali predlog izvajanja ukrepa VTR z dvema možnima datumoma košnje (v dveh stopnjah). Zahtevana raba se prilagodi tako, da so hkrati zagotovljeni gnezditvena uspešnost travniških vrst ptic, ohranjanje ustreznosti habitata, zmanjševanje širjenja invazivnih tujerodnih vrst rastlin ter povečana ciljnost izvajanja ukrepa. Poleg dvostopenjskega izvajanja smo oblikovali tudi predlog za izvajanje delno rezultatsko-usmerjenega ukrepa VTR (»semi result-based«), kjer bi upravičenci ob uspešnem izvajanju ukrepa in doseganju naravovarstvenega cilja prejeli dodatno plačilo.
Bistvo dvostopenjskega ukrepa VTR sta dva datuma košnje glede na prisotnost ptiča kosca (Crex crex) na vpisanih površinah. Površine, kjer je v tekočem letu zabeležen kosec, moramo kositi od 1. avgusta dalje, da zagotovimo koscu uspešno gnezdenje. Površine, kjer v tekočem letu kosec ni zabeležen, pa lahko pokosimo prej. Z zgodnejšo košnjo lahko bolje pristopimo k omejevanju razširjanja invazivnih tujerodnih vrst rastlin, predvsem zlate rozge (Solidago spp.), ki predstavlja problem na nekaterih območjih vpisa ukrepa VTR. Namreč z razširjanjem zlate rozge se na dolgi rok slabša tudi kvaliteta travnikov in s tem pogoji za uspešno gnezdenje kosca. Ukrep je tudi bolj ciljen, saj se pozno kosijo le tiste površine, kjer je to potrebno za zagotavljanje gnezditvene uspešnosti kosca. Za datum zgodnejše košnje na območjih, kjer kosec ni zabeležen, smo določili 10. julij. Ta datum še vedno ustreza ostalim travniškim pticam, ki jih ohranjamo v okviru ukrepa VTR.
Pri izvajanju ukrepa VTR je obvezno izvajati košnjo od sredine travnika navzven ali od enega roba travnika proti drugemu kar travniškim pticam omogoča, da se v času košnje lahko umaknejo pred kosilnico. Oblikovali smo še tretji predlog obveznega načina košnje, ki se najbolj približa običajni praksi košnje. Košnja poteka od zunanjega roba travnika proti notranjosti, na sredini pa se pusti nepokošen del trave v obliki nepokošenega rešilnega otoka, ki bo travniškim pticam predstavljal zavetje.
Oblikovali smo predlog plačila za kmete, ki uspešno izvajajo ukrep VTR in dolgoročno ohranjajo travnike, ki so življenjski prostor kosca in drugih travniških vrst ptic. Ob doseganju pozitivnega rezultata prejmejo dodatno plačilo (delno rezultatsko-usmerjen ukrep VTR). Pozitiven rezultat dosežejo, če je na njihovih površinah prisoten gnezdilni ali prehranjevalni habitat kosca. Vsako leto vpisa v ukrep se ju določi na podlagi lokacij pojočih samcev kosca. Kmet plačilo za rezultat prejme samo za leto oz. leta, ko pozitiven rezultat doseže, medtem ko plačilo za izvajanje obveznih zahtev ukrepa VTR (košnja od 10.7./1.8. dalje, brez gnojenja in paše,…) prejmejo vsi v ukrep vpisani kmetje.
Dvostopenjski način izvajanja ukrepa smo preizkusili v praksi na vseh štirih projektnih območjih in ugotovili, da je metodologija ustrezno pripravljena za izvajanje. Pri projektnih aktivnostih je ves čas sodelovala tudi Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja in z nami preverila ustreznost metodologije. Rezultate in uspešno sodelovanje partnerjev smo v zaključni fazi projekta predstavili širšemu krogu poslušalcev (kmetom, kmetijskim svetovalcem, odločevalcem na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,…) ter izdali zloženko z naslovom Ohranimo ptice vlažnih travnikov V začetku januarja smo izvedli video zaključno konferenco projekta, ki se je je udeležilo več kot 50 udeležencev. Dvostopenjski predlog izvajanja ukrepa VTR so podprli in predlagali čimprejšnji začetek izvajanja, zato pričakujemo, da bo sprememba ukrepa VTR že kmalu zaživela.