Žički grobeljnik v tem času najbujnejše cveti in beleži dvajseto obletnico razglasitve rastišča v Žičah za botanični naravni spomenik. Ob tej priložnosti smo se vsi deležniki, ki smo z rastlino in njenim zavarovanjem povezani, srečali virtualno in tako začrtali poti tudi za naprej, predvsem zaradi vse večjega pritiska in nelegalnega odnašanja redkih in zavarovanih vrst z rastišč. Zavod RS za varstvo narave pa je ob tej priložnosti izdal tudi spominsko razglednico s katero želimo simbolno ozavestiti vse, da je razglednica dovolj.
V Sloveniji imamo zavarovanih več kot 800 živalskih vrst in več kot 300 rastlinskih vrst. Mnoge med njimi so redke in tem posvečamo posebno pozornost. Na drugi strani se v Sloveniji vse pogosteje srečujemo z zbiralci teh vrst. To pa je nelegalno in hkrati malo verjetno, da bi se rastlinske vrste v domačih vrtovih »prijele«, saj praviloma potrebujejo posebno podlago in posebno podnebje. Škoda v naravi je tako dvojna – na rastiščih je rastlin vse manj, posamezniki pa se zaradi nelegalnega dejanja ne upajo vprašati zakaj z vzgojo doma ne gre.
Žički grobeljnik je toploljubna, deset do dvajset centimetrov visoka trajnica s sivkasto-zelenimi listi, poraslimi z zvezdastimi laski. Zacveti aprila ali maja z rumenimi cvetovi, ki pozneje dozorijo v okrogle plodove – luščke. Raste v razpokah dolomitnih skal, na grušču in plitvih tleh gozdnega roba. Je endemit, ki se je razvil zaradi izoliranosti rastišča in raste le v okolici Žič.
Nahajališče žičkega grobeljnika v kamnolomu v Žičah je bilo že leta 1976 uvrščeno v Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije in je botanična naravna vrednota. Vrednost in pomen ohranjanja nahajališča je prepoznala tudi lokalna skupnost in tako je Občina Slovenske Konjice leta 2001 rastišče žičkega grobeljnika v Žičah z aktom zavarovala kot botanični naravni spomenik. Skrb za nahajališče je Občina zaupala Turističnemu društvu Žička gorca Žiče, ki skrbi za vzdrževanje ograje, okolice, parkirišča, informativno tablo in vsako leto v času cvetenja ob rastišču pripravi srečanje oz. prireditev s kulturnim programom.
Zavod RS za varstvo narave in Turistično društvo Žička gorca Žiče sodelujeta pri izvajanju varstvenih in ozaveščevalnih aktivnosti na nahajališču. Ko smo pri spremljanju stanja ugotovili postopno zaraščanje skalnatega pobočja z grmovno vegetacijo in s tem možnost poslabšanja razmer za uspevanje žičkega grobeljnika, smo pristopili k skupnim naravovarstvenim akcijam za odstranjevanje zarasti. Da bi se obiskovalci njihovega kraja lahko seznanili z naravno znamenitostjo, je bilo rastišče opremljeno z informativno tablo.
Mag. Teo Hrvoje Oršanič, direktor Zavoda RS za varstvo narave je poudaril: »Letošnje leto smo namenili poudarjanju pomena ohranjanja nahajališč redkih ogroženih vrst ter s tem povezane odgovornosti za njeno ohranjanje. Naša skupna naloga je, da ohranjamo vrste v njihovem naravnem območju razširjenosti. Pri redkih vrstah govorimo o enem ali največ nekaj nahajališčih, zato je odgovornost do njihovega ohranjanja toliko večja.«
Posebej pomembno je tudi vključevanje mladih v prepoznavanje in varovanje tovrstnih botaničnih posebnosti. Lokalne skupnosti in turistična društva v želji po prepoznavnosti krajev in večjem turističnem obisku vabijo ljudi k ogledu njihovih lokalnih posebnosti in znamenitosti. Mednje sodijo tudi nahajališča redkih vrst, saj so upravičeno ponosni, da take rastline uspevajo prav v njihovem okolju in poudarjajo svoj doprinos k njihovem ohranjanju. Tako v času cvetenja že vrsto let spremljamo vse bolj množična obiskovanja nahajališč redkih rastlin, v »korona času«, ko kaže, da smo Slovenijo in njene lepote na novo odkrili, pa je obiskovalcev še več. Domačini poročajo, da obiskovalci z množičnostjo postajajo neobvladljivi. Vsak bi rad imel fotografijo najlepšega cveta v kameri svojega telefona, a pri tem nemalokrat potepta nekaj drugih primerkov in na strminah uničuje travno rušo. To pa pomeni, da tisto leto cvetovi poteptanih in pomečkanih rastlin ne bodo cveteli. Dolgoročno taka izguba na nahajališčih redke vrste lahko pripelje do lokalnega izumrtja. Zato marsikje domačini in društva s prostovoljci organizirajo varovanje nahajališč v času cvetenja, kjer varuhi usmerjajo obiskovalce in jih ozaveščajo o pomenu ohranjanja redkih vrst. Ponekod so potrebne stalne ali začasne ograje, ki preprečujejo dostop ljudi neposredno na rastišče. V zadnjem času pa se poslužujemo tudi nameščanja spletnih kamer, s katerimi se beležijo konkretni podatki o storilcih.
Kljub vsem naštetim ukrepom se dogaja, da varuhi naslednje jutro odkrivajo sveže izkopane luknje, ki so posledica nočnega ropanja nahajališča.
Po uredbi o zavarovanih prostoživečih rastlinskih vrstah je prepovedano zavestno uničenje, zlasti trganje, rezanje, ruvanje in odvzem iz narave, poškodovanje ali zbiranje rastlin zbiranje zavarovanih rastlinskih vrst, ker s tem ogrožamo njihov obstoj na naravnem območju razširjenosti. Policija taka dejanja obravnava kot kazniva dejanja. Za storilce je zagrožena kazen do tri, pet ali celo osem let zapora.

Na virtualnem dogodku je Darinka Gilčvert Berdnik iz OŠ Pod goro, Slovenske konjice povedala:
“Leta 2000 sva s prijateljem in kolegom Andrejem Seliškarjem, delala popis rastlin na konjiškem in se ustavila tudi pri rastišču žičkega grobeljnika, na katerem je bil navožen gramoz za posip cest. Pa mi pravi Andrej, da sem jaz domačinka in bi lahko kaj rekla, da tole ne bi bilo tako neugledno.
Takoj smo z učenci biološkega krožka Osnovne šole Pod goro, začeli razmišljati kako in kaj. Ker smo dober kolektiv, so vsi na šoli pomagali. Z učenci smo odšli k takratnemu županu Janezu Jazbecu in mu predlagali zavarovanje rastišča žičkega grobeljnika. Župan je imel posluh in tako smo dobili naravovarstveno soglasje Zavoda RS za varstvo narave.
Na Osnovni šoli Pod goro smo izdelali tudi raziskovalno nalogo Žički grobeljnik, s katero smo sodelovali na regijskem tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava na temo Turizem in dediščina in dobili zlato priznanje.
Sodelovali smo tudi z ZRC SAZU, Branetom Vrešem in Andrejem Seliškarjem pri oblikovanju napisa za informativno tablo, da so na njej napisane bistvene značilnosti, ki so v pomoč tako laikom kot botanikom.
Naša takratna knjižničarka Marija Golčer, žal danes že pokojna, je napisala igrico na temo Žičkega grobeljnika, ki smo jo učenci naše šole uprizorili v Kulturnem domu v Žičah in leto kasneje v Beogradu na prireditvi Radost Evrope v Sava centru, kjer smo zastopali Slovenijo med 24 državami in pred 5 tisoč gledalci.
Da je takrat v Žičah na rastišču vse teklo po programu, je zaslužna krajevna skupnost z Jožetom Satlerjem in Turistično društvom Žička gorca  Francem Bezenškom ter krajani Žič, ki so s prostovoljnimi delovnimi akcijami uredili rastišče pod strokovnim vodstvom in ga urejamo in zanj skrbimo še danes. Krajani Žič pa budno pazijo, da nihče ne trga te drobne rumene rožce, ker so ponosni, da raste v njihovem kraju.
Žički grobeljnik sta prva odkrila Preissmann in Raiman v začetku prejšnjega stoletja, dokončno jo je opisal avstrijski botanik Baumgartner z dvema novima botaničnima znakoma: viličasti trihomi na stebelnih listih in enostranska krilatost daljših prašnikov.
Rastline iz Žič se ujemajo tudi z rastlinami iz Smerovišča pri Samoborju, a je opisana kot samostojna vrsta Alyssum samoborensis.
Dokončno jo je opisala in uvrstila Darinka Trpin v svoji doktorski disetraciji kot Allysum montanum subsp. pluscanescens, torej podvrsta gorskega grobeljnika, leta 2015 pa je proglašena kot samostojna vrsta.
Nahajališče v Žičah je locus classicus, kar pomeni, da je rastlina opisana po primerkih iz Žič.

Mladi pesnik, Matic Mezner iz osmega razreda, pa je žičkemu grobeljniku napisal pesem: 

V senci Žičke kartuzije rase roža taka,
da ji nikjer pod soncem nobena ni enaka.
Ta roža res ni večja kot navadno zelje,
pa vendar si jo ogleda vsak, ki se mimo pelje.

Pozimi se ta roža nič posebnega ne zdi,
nato pa aprila in maja končno zacveti.
Cvet njen je barve zlato-rumene,
steblo in listi pa nežno zelene.

To cvetico pride vsak občudovat,
naj si je Slovenec, Anglež ali Hrvat.
Ta roža je kartuzijanski endemit,
poznana pod imenom Žički grobeljnik.

Župan Občine Slovenske Konjice Darko Ratajc pa  je poudaril pomen endemita Žički grobeljnik za lokalno skupnost in turizem, se zahvalil vsem, ki ustrezno skrbijo in varujejo to edinstveno naravno bogastvo.