Letos je, 30. april v Evropi prvič obeležen kot Dan travniških sadovnjakov. Pobudi, ki je prišla iz sosednje Avstrije, se pridružujemo tudi v Sloveniji in smo jo podprli tudi na Zavodu RS za varstvo narave. Z obeleževanjem tega dne poudarjamo pomen ohranjanja travniških sadovnjakov, ki so vir kvalitetne hrane ter življenjski prostor mnogih živalskih in rastlinskih vrst, so dragoceni elementi biotske pestrosti, ustvarjajo mozaično podobo krajine in so identiteta slovenskega podeželja.
Zavod RS za varstvo narave in projektni partnerji je v preteklih nekaj letih znatno prispeval k ugodnemu stanju travniških sadovnjakov v Halozah, na Kumu in Gorjancih v okviru minulega projekta LIFE TO GRASSLANDS (2015-2020). Na vseh območjih je bilo skupaj posajenih 3500 sadik visokodebelnih 60 različnih starih sadnih sort in obrezanih 770 starih sadnih dreves. Ob podpisu Sporazuma o trajnostnem upravljanju travišč s posameznimi kmetiami smo s tem zagotovili nadaljnjo rabo 44 ha obnovljenih starih travniških sadovnjakov in vzpostavili 41 ha novih.
Za večjo oprašenost sadovnjakov je bilo postavljenih 25 hotelov za žuželke. Z izvedbo petnajstih delavnic prikaza rezi in deset prostovoljnimi akcijami sajenja sadik s prikazom pravilnega sajenja smo kmetije izobrazili o pravilni vzgoji in negi visokodebelnih dreves, s tremi delavnicami predelave sadja pa jih spodbudili k predelavi kakovostnega sadja v sadne izdelke z dodano vrednostjo.
V vse aktivnosti smo vključevali tudi lokale šole. Viden doprinos k ohranjanju travniških sadovnjakov v Halozah je devetnajst hektarjev veliko revitalizirano nekdanje posestvo Čerinovo pri Zg. Leskovcu. Tu je bil po odstranitvi zarasti vzpostavljen nov, okrog dva hektarja velik travniški sadovnjak z 230 visokodebelnimi drevesi 26 različnih sadnih sort jabolk, hrušk, češenj, skorša in nešplje.
Pobuda za dan travniških sadovnjakov
Program ob vseevropskem dnevu travniških sadovnjakov v Sloveniji