Medtem, ko so skoraj vse naše oči in moči uprte v dogajanje povezane z virusom, se na drugih področjih dogajajo veliki premiki in uspehi. Posebej ponosni smo, da je to na področju ohranjanja narave in okolja, saj smo kot populacija, prav na tem področju v največji krizi. A so tisti, ki se jim »najslabše piše« – naše rastlinske in živalske vrste, tiho. Dolžnost stroke in politike pa je, da gremo tudi na tem področju v pravo smer.
V tem tednu, natančneje 15. septembra je na virtualnem zasedanju Mednarodni koordinacijski svet Unescovega programa Človek in biosfera območje Mure, Drave in Donave (TBR MDD), razglasil za prvo pet državno biosferno območje na svetu.
Pet državno biosferno območje Mura, Drava in Donava – TBR MDD se razteza od Avstrije, preko Slovenije, Hrvaške in Madžarske do Srbije ter obsega 930.000 hektarjev ob 700 kilometrih rečnega toka Mure, Drave in Donave.
Razglasitev sama je za vseh pet držav izjemnega pomena, za Slovenijo pa predstavlja dober (a dolgotrajen in naporen) primer prepletanja stroke s komunikacijo na državnem in lokalnem političnem nivoju ter z vsemi deležniki in domačini na izjemno občutljivem območju, kjer smo se v preteklosti srečevali s številnimi apetiti kapitala in izkoriščanja območja. Na tem območju smo se strokovnjaki s področja naravo in okoljevarstva srečevali s številnimi posegi in novimi apetiti po izkoriščanju, ki bi prav lahko celoten kronološki potek, ki ga predstavljamo v nadaljevanju, obrnile v napačno smer. A so podatki o izgubi biotske raznovrstnosti, neugodnih spremembah, ki nastajajo zaradi nepremišljenih posegov, še posebej na tem območju, govorile same zase. Tudi prebivalci tega območja so spoznali, da kratkotrajne in hitre spremembe prinašajo velike in slabe posledice za njihovo vsakdanje življenje. Čeprav je potreba po napredku povsem naravna za vsako območje, pa se je prav na tem območju pokazalo, da je tu lahko napredek le trajnosten. Zahvala gre vsem. Participativna komunikacija namesto enostranskih odločitev stroke ali politike se je izkazal za edini in dolgoročni način sobivanja.
V tem primeru smo na boljšem vsi – prebivalci, lokalne skupnosti, kmetje, podjetniki, strokovnjaki in država kot taka, ki gre na področju trajnostnega razvoja in ohranjanja biotske raznovrstnosti ter blaženja klimatskih sprememb v pravo smer. Ker gre za pet državno območje, pa je nujna tudi dobra povezava med državami. Narava namreč ne pozna meja.
Zavod RS za varstvo narave je kot strokovna institucija skozi celoten postopek aktivno sodeloval pri vzpostavitvi biosfernega območja Mura, Drava in Donava – TBRMDD. Za predstavo kako obsežno in postopkovno zahtevna je razglasitev območja, dodajamo kronološke mejnike, kjer je Zavod RS za varstvo narave aktivno deloval in poudarjamo, da je bilo območje razglašeno na participativen način.
- V 80. letih prejšnjega stoletja so se začela intenzivna prizadevanja slovenske naravovarstvene stroke za ohranitev reke Mure in njenega poplavnega pasu. Iz tega obdobja izhajajo prve pobude po zavarovanju območja.
- Po letu 1990 je v sodelovanju mednarodnih naravovarstvenih organizacij, ki so prepoznale izjemen naravovarstveni pomen Mure, Drave in Donave ter nacionalnih naravovarstvenih služb nastala pobuda za vzpostavitev pet državnega biosfernega območja med Avstrijo, Hrvaško, Madžarsko, Srbijo in Slovenijo.
- Deklaracija za ustanovitev pet državnega biosfernega območja je bila podpisana leta 2011 in je pomenila uraden začetek priprav in skupnega koordiniranja aktivnosti med petimi državami. ZRSVN je od takrat član nacionalnega odbora za vzpostavitev TBR MDD in s tem tudi član mednarodnega odbora za vzpostavitev TBR MDD.
- Po letu 2011 so tudi v Sloveniji podobno kot v ostalih državah sledile aktivnosti vzpostavitve biosfernega območja vzdolž reke Mure znotraj naše države.
- Intenzivno delo namenjeno vzpostavtvi Biosfernega območja Mura – BOM na območju reke Mure Sloveniji je potekalo v letih 2014, 2015 in 2016. ZRSVN je v procesu nudil strokovno podporo Ministrstvu za okolje in prostor, predvsem je sodeloval pri pripravi prijavnice in intenzivnih komunikacijskih aktivnostih z deležniki v prostoru.
- 7.2018 je bilo strani UNESCO Biosferno območje Mura – BOM potrjeno.
- Vzporedno z aktivnostmi vzpostavitve BOM je ZRSVN po letu 2010 na območju reke Mure skozi različne naravovarstvene projekte intenzivno izvajal tudi vsebinske aktivnosti, ki predstavljajo realizacijo ciljev biosfernega območja. V tem obdobju smo na območju izvajali projekte LIFE Biomura, LIFE Wetman, LIFE PUN 2000, Intrereg coop MDD, Interreg Lifeline MDD in projekt Natura Mura.
- ZRSVN je v zadnjih letih na območju reke Mure intenzivno prisoten tudi z različnimi komunikacijskimi aktivnostmi. Predstavitvi BOM in TBR MDD javnosti so bili med drugim namenjeni dogodki »24 ur z reko Muro«, ki smo jih na območju izvajali med leti 2015 in 2019. V letih 2020 in 2021 smo komunikacijske aktivnosti še razširili z izvedbo Festivala Mura – 24 ur z Reko Muro.
- Po vzpostavitvi nacionalnih biosfernih območij v vseh 5 državah je sledil proces usklajevanja in priprave prijavnice za 5- biosferno območje TBR MDD. Ta se je začel januarja 2019. Tudi v tem procesu je ZRSVN intenzivno sodeloval s strokovno in komunikacijsko podporo Ministrstvu za okolje in prostor.