Ko se peljemo po poti, ki se od glavne ceste Gračišče – Gradin odcepi proti Trebešam v slovenskem delu Istre, že od daleč zagledamo mogočen hrast. Uspeva na vzpetinici, kjer stoji tudi cerkev s pokopališčem in nekaj hiš – zaselek Kozloviči. Zaradi izjemnega obsega debla in krošnje ter dominantne lege ob cerkvi, ima hrast status naravne vrednote, njegovo stanje pa na Zavodu RS za varstvo narave spremljamo in beležimo od leta 2001. Med spremljanjem smo leta 2007 zaznali suhe veje in obraščenost z bršljanom, v lanskem letu pa smo ga opredelili kot ogroženo naravno vrednoto in zanj predvideli sanacijo. Lastnica hrasta je družina iz zaselka, med vaščani pa je hrast postajal tudi moteč zaradi svoje mogočne razvejanosti in razraščenosti.
Za sanacijo hrasta smo najeli strokovnjake, ki so s pomočjo dvigala in s plezalno tehniko odstranili šest suhih rogovil in skrajšali veje, ki so segale nad pokopališče a ohranili simetrijo drevesa. Tudi bršljan, ki je drevo obraščal in se z deblom močno zrastel so strokovnjaki odstranili – spodrezali z motorno žago, odstranjen je bil tudi iz krošnje in hrast je na koncu dobil veliko bolj vitko podobo. Iz njegove podrasti so odstranili tudi nekaj grmičastih poganjkov drugih dreves, ki so ovirala bolj pravilno krošnje.
Zdaj je hrast »zadihal« in dobil prostor za nadaljnje uspešno in mogočno življenje nad idilično vasico v porečju Dragonje.
Hrast v Trebišah pred in po sanaciji
