Tema letošnjega svetovnega dneva vode so podzemne vode. Slovenija je z njimi bogata, tako v smislu podzemnih voda, kjer so zajetja, kot tistih podzemnih voda, ki zaradi geografskih pojavov poniknejo in se nato spet vrnejo na površje.
Izzivi so povsod enaki – gre za vode, ki so izjemnega pomena in so izjemno občutljive tako zaradi svoje vloge kot  zaradi ekosistema, katerega del so.
Zavod RS za varstvo narave naglaša – voda je vir življenja  – vsi neustrezni posegi človeka imajo na vodo in njen ekosistem vpliv, ki je lahko tudi uničujoč. Četudi govorimo o očem skritih podzemnih vodah, ni vpliv nič manjši.
Podzemna voda, ki je ne vidimo, v številnih, najbolj sušnih delih sveta predstavlja edini vir vode, hkrati pa je v svetovnem merilu skoraj vsa tekoča sladka voda – podzemna voda. Zagotavlja vire pitne vode, podpira sanitarne sisteme, kmetijstvo in industrijo ter je pomembna za ekosisteme.
Večina velikih svetovnih vodonosnikov sega prek mednarodnih meja. Po vsem svetu je evidentiranih 468 čezmejnih vodonosnikov, kar pomeni, da si velika večina držav deli vire podzemne vode. Od osmih največjih vodonosnikov na svetu, ki so najbolj obremenjeni, je šest čezmejnih. V zadnjih 20 letih smo bili priča pomembnemu napredku pri poznavanju čezmejnih vodonosnikov. Žal pa so primeri strukturnega in formalnega medsebojnega sodelovanja med državami, ki si delijo vodonosnike, redki. Med več kot 200 analiziranimi mednarodnimi sporazumi o skupnih rekah in jezerih jih le pet vključuje posebne določbe o podzemni vodi. Trenutno le peščico čezmejnih vodonosnikov urejajo mednarodni sporazumi. Ker pa se raba virov podzemne vode povsod po svetu povečuje, je postala potreba po močnejšem usmerjenem sodelovanju pri čezmejnih podzemnih vodah še bolj očitna in nujna.
V prihajajočem obdobju bo imela podzemna voda tudi ključno vlogo pri prilagajanju na podnebne spremembe.
Kot že omenjeno, je Slovenija zelo bogata s podzemnimi vodami. Podzemne vode zagotavljajo skoraj celotno oskrbo s pitno vodo v Sloveniji in so pomemben vir mineralne in termalne vode. Večina podzemne vode v Sloveniji je izvorno padavinska oziroma meteorna voda, ki je pronicala v tla in se nato pretakala skozi kamnine oziroma sedimente do ponovnega pritoka na površje preko naravni izvirov  ali umetnega zajema (vodnjak, vrtina).
Na podlagi rezultatov izvedenih preizkusov predpisanega postopka ocenjevanja količinskega stanja podzemnih voda v Sloveniji, se količinsko stanje v ocenjevalnem obdobju 2014–2019 v večini vodnih teles podzemne vode v Sloveniji ocenjuje s skupno oceno »dobro«. Izjema je vodno telo podzemne vode Dravska kotlina, kjer je bilo zaradi neizpolnjevanja kriterijev dobrega količinskega stanja, s preizkusom vpliva odvzemov podzemne vode na vdore slane vode ali vode slabše kakovosti, stanje ocenjeno kot »slabo« Na območju globokega termalnega
vodonosnika v Murski kotlini dosedanje hidrogeološke bilančne analize nakazujejo na počasno količinsko obnavljanje teh vodonosnikov, na zniževanje gladin termalne podzemne vode in na znatne odvzeme termalne podzemne vode iz vodnega telesa, vendar osnovni vodnobilančni kriterij ni presežen (vir: Količinsko stanje podzemnih voda v Sloveniji, osnove za NUV 2022-2027).
Na Zavodu RS za varstvo narave pomen vode jemljemo celostno. Vode so zapleten in celosten ekosistem, ki mora biti v vzdržnem ravnovesju. Nanj vpliva onesnaževanje, pretirana uporaba kmetijskih pripravkov, pozidava, onesnaževanje….V Sloveniji, kjer se radi pohvalimo, da smo vodnata država pa prav tako kot v Evropi in svetu ne smemo pozabiti, da voda in njen ekosistem nista samoumevna, s številnimi posegi, ki jih izvajamo pa ne smemo pozabiti niti na kumulativne vplive le-teh. Naše razmišljanje je vse prevečkrat naklonjeno izgovorom v stilu «ah, en poseg pa vendar ne škodi«, medtem ko pozabimo, da ne gre za »en poseg«, ampak že petega, morda celo desetega po vrsti.
Ne gre pozabiti, da je na naše podzemne vode in njeno kvaliteto vezan tudi naš najbolj prepoznaven vodni endemit – človeška ribica. Pri tem ponovno opozarjamo nesprejemljive pogoje za črno človeško ribico iz Bele krajine, ki živi na robu ali že čez svoje zmogljivosti.
Svetovni dan voda je namenjen ozaveščanju vseh  – tako odločevalcev, raziskovalcev, kot vseh nas –  da pomen vode pogledamo z vseh gledišč, se zavemo s katerimi ravnanji vodam škodujemo, pogledamo izven svojim meja – pa naj si bodo to medresorske, medsosedske, občinske ali državne. Sladke vode je na planetu enostavno omejena količina. Neustrezno ravnanje pa se povrne nazaj. Prav nam, ljudem.