Na zavodu RS za varstvo narave smo v sodelovanju z Zavodom za gozdove OE Brežice in KE Sevnica, Občino Sevnica ter soglasjem lastnikov izvedli nego nahajališča rumenega sleča pri Boštanju. Nahajališče rumenega sleča pri Boštanju je naravna vrednota, prav tako pa je, kot del gospodarskega gozda, določeno kot posebno varstveno območje – območje Natura 2000 in v gozdnogospodarskem načrtu opredeljeno kot ekocelica.
Pred nekaj leti je bila na nahajališču izvedena pomladitvena sečnja, ki je odprla sklep drevesnih krošenj. Svetloba je omogočila bujno rast podmladka (mladega gozda), načeloma pa je koristna tudi za razvoj rumenega sleča (Rhododendron luteum). A je gozdno mladje skupaj z rumenim slečem ob povečanem dotoku svetlobe hitro preraslo. Grme rumenega sleča je začelo preraščati robidovje, srobot in praprot. Razveseljivo je, da so se ob rumenem sleču tudi dobro vrasle vse naravno prisotne drevesne vrste in grmovnice. Pestrost je res velika in tu najdemo: hrast graden, pravi kostanj, bukev, javor, divjo češnjo, beli gaber, glog. Res dobra reakcija gozdnega mladja in njegova hitra rast pa sta delno negativno vplivala na stanje rumenega sleča, ki se je med ostalim izkazovalo tudi z manj bujnim cvetenjem.
Za ohranjanje dobrega stanja nahajališča je bilo potrebno izvesti ukrep nege gošče, ki bo usmerjena v pomoč rumenemu sleču.
Tako smo se zbrali predstavniki Zavoda RS za varstvo narave iz območne enote Celje ter Novo mesto in iz Zavoda za gozdove OE Brežice ter po predstavitvi in usmeritvah opravili negovalna dela na nahajališču rumenega sleča. Grme rumenega sleča smo »osvobodili« srobota in robidovja, obželi bujno praprot in odstranili drevesca, neposredne konkurente rumenemu sleču. Obenem smo spoznavali tudi mehanizme naravnega pomlajevanja in uravnavanja zmesi (vrstne sestave) mladega gozda. Vse posekano rastlinje smo pustili v gozdu ter tako prispevali k naravnemu »gnojenju« in nismo prekinili procesov razgradnje in bogatenja gozdnih tal. Vse delo je potekalo ročno na približno pol hektara površine.
Čez nekaj let, ko bo gozdni sestoj prerasel v nekoliko starejšo fazo (letvenjak) in ko bodo krošnje sklenjene, bo potrebno ponovno ukrepanje, da bo rumeni sleč dobil dovolj svetlobe. V vmesnem času pa bomo spremljali stanje na nahajališču in reakcijo na izvedene ukrepe.
Poleg uspešno izvedene nege nahajališča poudarjamo tudi sodelovanje Zavoda RS za varstvo narave in Zavoda za gozdove Slovenije. Zbrali smo se gozdarji in naravovarstveniki, skupaj načrtovali, dorekli in na koncu tudi izvedli najprimernejše ukrepe. Takšno sodelovanje je ključno za dobre odločitve tako za ohranjanje zavarovane vrste kot za gozd. Prav tako pa dobri odnosi z lastniki gozda in sodelovanje občine Sevnica, ki imajo posluh za urejanje nahajališča, pomagajo ohranjati biotsko raznovrstnost in gozdov.