Ne gre za politično agitiranje, gre za mnogo več. Gre za naš edini planet, ki nam omogoča življenje- planet Zemlja. Gre za trenutek, da spremenimo vse – poslovno in politično okolje ter ukrepanje glede podnebnih sprememb. Zdaj je čas za neustavljiv pogum, da ohranimo in zaščitimo svoje zdravje, naše družine , naše preživetje … skupaj moramo vlagati v naš planet Zemlja.
Prihodnost na vzdržen, trajnostni način je naša edina prihodnost. V Sloveniji smo vse naravne resurse porabili že 18. aprila, od tega dne naprej živimo na račun naših zanamcev.  Nimamo na voljo treh Slovenij, v svetovnem merilu ni nič drugače in nimamo na voljo treh planetov na katerih bi živeli.
Prenehajmo izgubljati svojo energijo s političnimi kupčkanji, slabimi poslovnimi odločitvami, medsebojnimi zamerami! Ukvarjajmo se z resnimi temami, vsi skupaj in vsi enakimi – kako bomo ohranjali biotsko raznovrstnost, tudi na tak način ublažili klimatske spremembe in preprečili prevlado invazivnih tujerodnih vrst. Podjetja, vlade in državljani – vsi smo odgovorni.
Tema dneva Zemlje 2022 je »Investirajte v naš planet«.

Zavod RS za varstvo narave podaja predloge za Slovenijo:

  • Varstvo narave in okolja mora postati prva politična prioriteta;
  • Varstvo narave in okolja naj postane prva prioriteta gospodarstva;
  • Varstvo narave in naravnih virov naj bo prva prioriteta v kmetijstvu;
  • Izobraževalni sistem (v celoti) naj otroke, dijake študente, izobrazi o trajnostnem načinu življenja;
  • Varstvo naravnih resursov naj postane potreba vseh nas, pred našimi željami;
  • Poberimo smeti, četudi jih nismo sami odvrgli – kjerkoli, v naravi, v mestu ali podeželju;
  • Varčujmo z energijo;
  • Varčujmo z vodo;
  • Udeležujmo se akcij, namenjenih ohranjanju narave;
  • Kupujmo lokalne pridelke;
  • Reciklirajmo oblačila;
  • Ne uničujmo najlepših delov narave zaradi svojih hobijev (vožnja v naravnem okolju);

V vseh pogledih smo na točki, ko se moramo zavedati, da živimo na račun naših otrok in vnukov. Vsakršna nesoglasja na nivoju družine, lokalne skupnosti, države ali med državami so odveč. Ta nesoglasja so žal banalna v primerjavi z nesoglasjem, ki ga imamo kot posamezniki in kot človeštvo do našega planeta. Ta je samo eden. Na njem je omejena količina sladke vode, omejena količina zraka, ki ga lahko dihamo, omejena količina zdravih tal, na katerih lahko pridelujemo hrano. Vodi nas egocentričnost namesto biocentričnosti. Nikakor se nočemo zavedati težav v katerih smo. Vsak od nas naj neha pogledovati okrog sebe, kdaj bodo drugi. Apel gre vsem vladajočim. Niso težavni drugi, sosedje, težavni smo mi sami.

Nekatera dejstva v svetovnem merilu:

  1. Svet se sooča z množičnim izumrtjem vrst. Vse vrste sesalcev, ptic, plazilcev, dvoživk, členonožcev (žuželke in pajkovci), rib, rakov, koral kot vseh vrst rastlin se je močno zmanjšalo. Znanstveniki ocenjujejo, da izgubljamo 10.000-krat več vrst na leto kot običajno. Človeška civilizacija je negativno vplivala na večino živih bitij.
  2. Nova študija je pokazala, da se je populacija žuželk po vsem svetu zmanjšala za 40 %, od katerih je ogrožena še ena tretjina. Dejstvo je zelo zaskrbljujoče, saj žuželke igrajo ključno vlogo pri opraševanju in predstavljajo osnovo prehranjevalne verige, od katere so odvisne živali in ljudje.
  3. Nedavno poročilo ugotavlja, da se je populacija živali po vsem svetu v zadnjih 50 letih zmanjšala za 70 % zaradi prehrane ljudi, urbanizacije, rasti prebivalstva in trgovine.
  4. Primati, naši najbližji živalski sorodniki, so izredno ogroženi. Dve tretjini vrst primatov je ranljivih, ogroženih ali kritično ogroženih, 85 odstotkov vrst primatov pa je v hudem upadu. V veliki meri smo krivi ljudje. Medtem ko krčenje gozdov in lov ogrožata določene divje primate, hitro spreminjajoče se podnebje ogroža skoraj 40 odstotkov vseh vrst primatov.
  5. Po vsem svetu se z ribiško opremo letno ujame ali resno poškoduje več kot 650.000 morskih sesalcev.
  6. Zapletanje v ribolovno orodje, znano kot prilov, vsako leto po vsem svetu ubije približno 300.000 kitov, delfinov in pliskavk (kitov).
  7. 74 % vrst travniških ptic upada. Eni od petih vrst ptic v Evropi grozi izumrtje.
  8. Kaže, da bomo v naslednjih 10 do 15 letih izgubili vrste velikih mačk. Levov je v afriški divjini, kjer jih je prej živelo 450.000, je upadlo na približno 25.000. Leopardov je zdaj le 50.000, medtem ko smo jih prej imeli okrog 750.000.  Velike vrste mačk so lovili predvsem zaradi povpraševanja po različnih delih njihovih teles, kot so zobje, kosti in kremplji.
  9. Populacije kuščarjev so še posebej ranljive zaradi podnebnih sprememb. Nedavna študija predvideva, da bo, če se bo sedanje upadanje populacij kuščarjev nadaljevalo, izumrlo 39 % populacij kuščarjev.
  10. Čebele igrajo veliko vlogo pri opraševanju rastlin, ki jih jemo. Ena čebelja družina lahko opraši 300 milijonov cvetov na dan. Približno 75 % svetovnih pridelkov je odvisnih od opraševalcev (ne le čebel).

Več informacij: https://www.earthday.org/earth-day-2022/