Invazivne tujerodne vrste poleg klimatskih sprememb, urbanizacije in onesnaževanja, predstavljajo največjo grožnjo biotski raznovrstnosti. V maju obeležujemo številne okolijske dni, povezane z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, zato smo skupaj s Turistični društvom Ponikva pri Žalcu za zainteresirane pripravili predavanje z delavnico o invazivnih tujerodnih rastlinah.
Invazivne tujerodne vrste (ITV) so dodobra spremenile naš odnos do avtohtone narave. Nekatere vrste, ki so bile k nam vnesene namerno ali nenamerno, so sčasoma našim, domorodnim začele jemati prostor in hrano ter nekatere postale invazivne. S tem so začele ogrožati našo biotsko raznovrstnost. V tekmi za hrano in prostor so začele zmagovati in danes so nekateri naši sestoji povsem spremenjeni, naše, domorodne vrste pa še bolj ogrožene.
Rastlinske tujerodne vrste k nam prihajajo že odkar ljudje potujemo po svetu in odkar poteka trgovanje.  Vnesene so bile gojene in okrasne vrste. Predvsem slednje so kasneje lahko postale »ubežnice z naših vrtov«. Takšne so bambus, sirska svilnica, rudbekija, lovorikovec, žlezava nedotika, japonski dresnik, kanadska in orjaška zlata rozga, enoletna suholetnica, orjaški dežen, kudzu in druge.
Poleg tega, da invazivne tujerodne rastline »dobivajo tekmo« z domačimi rastlinami in šibijo našo biotsko pestrost, so te lahko nevarne za naše zdravje. Orjaški dežen povzroča kemične opekline, pelenolistna ambrozia pa je močno alergena.
Nadalje invazivne tujerodne rastline že povzročajo škodo v kmetijstvu – takšna je kanadska zlata rozga in enoletna suholetnica, ob vodotokih pa škodo povzroča japonski dresnik, žlezava nedotika, pajesen, pavlovnija in druge. Zato je neizbežno izvajanje ukrepov za preprečitev vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, saj se le s tem lahko uspešno zmanjšuje ali preprečuje njihove negativne vplive na domorodne vrste in njihove habitate ter habitatne tipe in negativne vplive na ekosistemske storitve, gospodarstvo, blaginjo in zdravje ljudi.
Invazivne tujerodne vrste povzročajo škodo tudi povsod v Evropi.  Na ravni EU vse do leta 2015 ni bilo posebnega predpisa, ki bi urejal področje invazivnih tujerodnih vrst. Šele konec leta 2014 je bila sprejeta Uredba (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst. Ker gre za uredbo (in ne direktivo), je ta celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. V Uredbi je seznam 37 invazivnih tujerodnih vrst. Za naštete tujerodne vrste veljajo stroge prepovedi uvažanja, posedovanja, gojenja, uporabe in izpuščanja v okolje.
Evropska komisija je leta 2019 razširila seznam tujerodnih rastlinskih in živalskih vrst, ki zaradi svoje invazivnosti pomenijo grožnjo rastlinstvu in živalstvu Evropske unije. Seznam je dopolnila s 17. vrstami, tako da je sedaj na seznamu 66 vrst. To pomeni 30 tujerodnih živali (12 jih živi tudi v Sloveniji) in 36 tujerodnih rastlin (6 jih živi tudi v Sloveniji).
Na seznamu pa ne najdemo vseh invazivnih tujerodnih vrst v Sloveniji oziroma Evropi. Po mnenju strokovnjakov EU so nekatere že tako močno razširjene, da tudi uvrstitev na seznam EU njihovih škodljivih vplivov ne bi zmanjšala. Takšen primer je japonski dresnik. Lahko pa Slovenija (in druge evropske države) obdrži ali sprejme strožja nacionalna pravila za preprečevanje vnosa, naselitve in razširjanja invazivnih tujerodnih vrst. Pripravi lahko nacionalni seznam ITV in za vrste, uvrščene nanj, uporabi ukrepe glede preprečevanja, zgodnjega odkrivanja in hitre odstranitve ter obvladovanja močno razširjenih ITV.
Predstavitev s predavanjem, delavnico in delom na terenu je Zavod RS za varstvo narave, območna enota Celje, izvedel v Ponikvi pri Žalcu. V začetku letošnjega leta smo namreč pri spremljanju stanja izvira Ponikvice, ki je zavarovan kot naravni spomenik, na bližnji gredici med okrasnimi grmovnicami opazili šop suhih stebel sirske svilnice ter o najdbi obvestili predsednico turističnega društva, ki je tudi skrbnik Krajinskega parka Ponikovski kras. Ker je sirska svilnica na seznamu ITV smo se dogovorili za takojšnjo izvedbo ukrepov ravnanja in sicer za pobiranje semen, kasneje pa tudi za izkop sadik in nato zasaditev cvetlične gredice z domorodnimi rastlinami. S predavanjem o izzivih, s katerimi se vse bolj pogosto srečujemo v našem okolju ter z delavnico in nato izkopom rastline, ki smo jo nadomestili z drugimi, smo prebivalcem Ponikve predstavili pomen ohranjanja naše avtohtone biotske raznovrstnosti.
Vsak posameznik lahko prispeva k preprečevanju širjenja invazivnih tujerodnih rastlin:


foto: Ljudmila Strahovnik; praktičen prikaz invazivnih tujerodnih rastlin.


Foto: Ljudmila Strahovnik, Odstranjevanje tujerodne sirske svilnice.


Foto: Ljudmila Strahovnik, Terenska ekipa odstranjevanja tujerodne sirske svilnice.