Od sredine maja se okoljski dnevi kar vrstijo, obeleževanje teh dni pa je namenjeno predvsem ozaveščanju o pomenu ohranjene narave, tudi na mikro lokacijah. Mednarodni Dan biotske raznovrstnosti je s seboj nosil sporočilo »Gradimo skupno prihodnost za vse življenje«, Dan oceanov pa sporoča: »Revitalizacija, skupno delovanje za oceane«.
Zavod RS za varstvo narave dobršen del svojega dela posveča ohranjanju biotske raznovrstnosti, tudi morske. Ker je tema izjemno široka, smo današnji dan namenili majhnemu, a pomembnemu delu naše, že tako slabo naravno ohranjene obale. Tako predstavljamo pomena obalnega morja med Koprom in Izolo, njegovi vlogi pri ohranjanju morske biotske raznovrstnosti in zagotavljanju kvalitetnega življenjskega okolja za človeka.
Ljudje smo od ohranjene narave odvisni, naravo in njeno biotsko raznovrstnost pa smo s t.i. razvojem, dodobra preoblikovali, jo potisnili na stran in marsikje tudi uničili.
Ohranjanje biotske raznovrstnosti še naprej ostaja odgovor na številne izzive – pomeni napredek s pomočjo trajnostnega razvoja, pomeni uvajanje naravnih rešitev, dobro stanje biotske raznovrstnosti pomeni manjše vplive podnebnih sprememb, omogoča boljše zdravje, kakovostno hrano in čisto vodo. Biotska raznovrstnost je temelj na katerem lahko gradimo in omogoča kvalitetno življenje nam in bodočim rodovom.
Slovenija se ne more pohvaliti z sobivanjem z oceanom, a morje vendarle imamo – 46 km obale, od katere je je naravno ohranjene le še 25 odstotkov. Zato pozivamo k ohranjanju dobrega stanja morskega obrežja in priobalnega morja z vsemi naravnimi procesi, ki kot protiutež kljubujejo vedno intenzivnejšim človekovim dejavnostim na morju. Danes se osredotočamo na obalno morje med Koprom in Izolo, za katerega se zdi, da ponuja številne možnosti, zato vse načrtovalce in uporabnike tega prostora vabimo k celovitemu pristop urejanja tega dela obale. Kljub dobrim predhodnim  korakom v zadnjih letih, ki so nakazovali na skupno regionalno prostorsko načrtovanje, se vseeno kaže, da bosta občini, ki bosta krojili vsebino in podobo tega prostora, ubrali ločena pristopa k urejanju kar z vidika celovitosti predstavlja slabši izid.
Zagovarjamo stališče, da ni potrebe po polnjenju »praznega« prostora in naj odprt prostor tak tudi ostane. Obalni pas med območjem Rude in Žusterno je (poleg območij krajinskih parkov), eden redkih prostorov na slovenski obali, kjer se lahko sprehajamo ob morju in ne ob »parkirišču za barke« (marini ali mandraču). Pravi »lungomare« torej. Identiteto tega prostora predstavlja morje brez struktur in naprav (infrastrukture za turizem in plovbo), morje je osrednji ustvarjalec našega doživljanja. Sprehod po obalni cesti pomeni stik z naravo. Je stik z morjem, drevesi, klifom. Dobri zgledi in trendi urejanja obalnega prostora v tujini gredo v smeri ‘manj je več’ in v prepoznavanje vrednote kvalitetnega turizma, ki ne stremi h kvantiteti. Želimo si, da ta prostor namenimo naravi in ohranjanju odprtosti ter pogledom proti horizontu brez da ga napolnimo z infrastrukturo. Z minimalnim poseganjem v prostor bi se strinjal tudi marsikateri domačin, ki se popolne rad okopa na tem delu obale ali pa odide na sprehod v naravo, ob morje, med drevesa … Želimo si, da bi ta prostor, ki s(m)o ga opredelili za tako imenovani »zeleno modri koridor« te barve okrepil in da bi jih podkrepili tudi vsi nadaljnji načrti urejanja tega dela obale. Želimo si, da bi odprt prostor dejansko ostal odprt in bi neurbanizirano morje ostalo identiteta tega prostora.
Občutljiv podvodni svet. Prostor med Izolo in Koprom seveda že sedaj ni prazen. Tam je morje in pod njegovo gladino bogato življenje – krhek preplet morskih organizmov in življenjskih okolij. Opozarjamo, da z vsakim poseganjem v obalni prostor izgubimo nenadomestljiv košček tega zaklada. Tako tudi širitve plažnih oz. urbanih površin v morje neposredno in dokončno uničijo posamezne dele ključnih habitatnih tipov infralitorala (travniki, trdno dno, koraligen) in dodatno prekinjajo povezave med posameznimi deli obalnega ekosistema, ki je že močno razdrobljen, omejen na petdeset do osemdeset metrski pas morja ob obrežju in posledično tudi izjemno ranljiv. Zaradi te velike ranljivosti in nepredvidljivosti ima lahko že manjši poseg (npr. preureditev par metrov skalometa) velik vpliv. Še posebno, če upoštevamo kumulativo različnih pritiskov na morski prostor. Tudi če smo pazljivi pri umeščanju in izvajanju posegov, vse morebitne posledice težko predvidimo. Turizem in pomorski promet ter vsi njuni finančni prihodki so direktno povezani s stanjem morskega obrežja – ko bo ta popolnoma uničen in se naše morje dokončno ne bo več moglo obnavljati, bo prekinjena tudi funkcija samoobnavljanja in naš košček obale lahko postane »mrtva voda«, ki bo sčasoma postala tudi neuporabna za nadaljnje izkoriščanje in ‘trajnostno’ rabo. Zato je skrajni čas, da na obali delujemo v smeri izboljševanja stanja in prenehamo gledati le na kratkoročne koristi človeka. Morje z obalo je v prvi vrsti ekosistem, ki ima svoje zakonitosti in sisteme, ki morajo delovati. Če jih bomo porušili v celoti, tudi naše morje ne bo več to, kar poznamo danes.