V Sloveniji se srečujemo z vse več invazivnimi tujerodnimi vrstami. Številne med njimi povzročajo kmetijsko ali gospodarsko škodo, spet druge so nevarne za zdravje ljudi. Prav vse invazivke pa negativno vplivajo na našo biotsko raznovrstnost, saj izrinjajo naše domorodne vrste in spreminjajo značilnosti ekosistemov.
Raznozobi grint povzroča tako ekonomsko kot ekološko škodo: spreminja lastnosti pašnika in kvaliteto mrve, saj je strupen in predstavlja nevarnost za zdravje ljudi in živali. Raznozobi grint izvira iz Južne Afrike, v Slovenijo je prišel preko Italije. Ima strupene alkaloide, ki pri molznicah prehajajo v mleko, s pelodom pa tudi v med, zato ta rastlina lahko povzroči strupenost teh živil. Povzroča tudi zastrupitev pri živalih, ki ga uživajo ali celo njihov pogin. Strupi v raznozobem grintu so pirolizidinski alkaloidi, ki so potencialno rakotvorni in škodljivo vplivajo na jetra. Dolgotrajna izpostavljenost raznozobemu grintu pašnim živalim povzroča kronične težave. V kolikor žival zaužije preveliko količino rastline, pa pride do akutne zastrupitve ali celo pogina.
Raznozobi grint je od 20 do 80 cm visoka trajnica. Je široko razrastla, a se zaradi plitvih korenin enostavno izpuli. Listi so nepecljati, ozki, dolgi od 2 do 10 cm, široki pa do 1 cm. So goli in po robu nazobčani z različno velikimi zobci. Rastlina ima prepoznavne, rumene cvetove v številnih koških in cveti od junija in vse do zmrzali. Kjer ne zmrzuje pa cveti celo do januarja. V jesenskem času je raznozobi grint ponekod praktično edina paša za čebele, zato predstavlja toliko večjo grožnjo čebelarstvu. Ena rastlina lahko tvori do 30.000 drobnih semen, ki jih raznaša veter. Raznozobi grint je zelo odporen, preživi hudo sušo in zmrzal. Njihova semena lahko preživijo več let. Semena prenesejo zmrzal do -15℃.
Na zemljišča se raznozobi grint najpogosteje zanese z neočiščeno mehanizacijo (npr. stroji za spravilo lesa, mulčerji ipd.) ali z vnosom semen z zemljo oz. peskom, zato je ob tovrstnih posegih potrebna posebna previdnost. Semena lahko iz bližnjih rastišč prinese tudi veter. Za naselitev invazivke so izredno dovzetna suha tla brez rastlinskega pokrova ali s poškodovano travnato rušo, območja po krčitvah lesne zarasti, območja po požarih, pašniki, vinogradi in robovi ob cestah.
Najbolj učinkovito je odstranjevanje celotne rastline s puljenjem, ki se mora izvesti pred cvetenjem in vsekakor pred plodenjem, saj bi sicer lahko z deli pripomogli k razširjanju njegovih semen. Puljenje je potrebno opraviti temeljito in ga ponavljati večkrat letno ter več zaporednih sezon, da doseženo popolno odstranitev. V primeru košnje bi novi cvetovi odgnali že v tednu ali dveh, tako da ta način kot ukrep odstranjevanja ni uspešen. Necvetoče rastline lahko kompostiramo ali pustimo na mestu, da zgnijejo. Cvetoče odstranjene rastline je najbolje kontrolirano sežgati na primernem mestu.
Za preprečevanje širjenja je nujno odstranjevanje in uničevanje rastlin, čiščenje mehanizacije za košnjo obcestnih območij ter hitra sanacija poškodovanih površin z ozelenitvijo z avtohtonimi rastlinami.

več informacij:
-spletna stran: Invazivke.si
– spletna stran: Tujerodne vrste
– spletna stran: Invazivne rastline v kmetijstvu
– spletna stran: Raznozobi grint in pojavljanje

Raznozobi grint z značilnimi ozkimi, nazobčanimi listi. Na eni rastlini so hkrati prisotni popki, cvetovi in tudi že plodovi.


Raznozobi grint na pašniku pred cvetenjem in med cvetenjem.