Navadna barvilnica (Phytolacca americana) in njena nekoliko manjša sorodnica krhljasta barvilnica (Phytolacca acinosa) sta močno invazivni vrsti, ki se v zadnjih letih hitro širijo po Sloveniji. Obe rastlini sta zelo strupeni trajnici, ki se pojavljata predvsem v gozdovih in na gozdnih robovih. Pogosti sta tako na izkrčenih habitatih kot na območjih po požarih. Zaradi hitre rasti lahko povsem onemogočita pomlajevanje gozdov in s tem povzročata veliko gospodarsko škodo, zaradi izrinjanja domorodnih vrst pa tudi ekološko škodo.
Obe vrsti barvilnice sta si podobni in sta lahko prepoznavni: zanju značilni so zelnato, mesnato, pogosto na koncih rdečkasto steblo, jajčasti celorobi listi ter značilna socvetja. Zraste tudi do višine 3 m. Plodove so zaradi intenzivne barve včasih uporabljali kot barvilo – od tod tudi njeno ime. Nadzemni deli vsako jesen odmrejo, nato pa spomladi ponovno odženejo iz mesnate, trajne korenine.
Celotna rastlina je zelo strupena in lahko povzroči dermatitis, resne zastrupitve, ob zaužitju večjih količin je lahko celo smrtno nevarna. Raziskave kažejo celo na njeno genotoksičnost. Posebej strupene so korenine in zelene jagode.
Pri odstranjevanju te vrste je nujna dosledna uporaba gumijastih rokavic, majic in hlač z dolgimi rokavi in hlačnicami ter po potrebi tudi drugih zaščitnih sredstev. Nosečnice naj se izogibajo vsakemu stiku z rastlino. Prav tako z barvilnico ne smemo hraniti domačih živali!
Barvilnica se razširja tako z razraščanjem kot s semeni. Plodovi za ptice niso strupeni, zato le-te pomagajo pri njihovem razširjanju. Vsaka rastlina navadne barvilnice lahko proizvede kar okrog 32.000 semen. Ta so kaljiva do 40 let! Zato je nujno ob pojavu čim prej začeti z ukrepi odstranjevanja, saj je po tem, ko se v okolico raznesejo njena semena, odstranitev veliko bolj težavna in zahtevna. Najbolje je, če jo odstranimo med majem in julijem, še preden zacveti in tvori semena. Pozno poleti imajo rastline že semena, zato jih je težko odstranjevati, ne da bi pri tem semena trosili po okolici.
Kako naj se lotimo njenega odstranjevanja? S košnjo žal ne bomo učinkoviti, saj rastlina ponovno odžene. Veliko bolj učinkovito je delno izkopavanje: rastline učinkovito zatremo, če odstranimo nadzemni del in vsaj pet centimetrov korenine (rjavega podzemnega dela). Na globljih in bolj rahlih tleh je učinkovito tudi puljenje. Iz izpuljenih ali izkopanih korenin otresemo zemljo, nato pa odstranjene rastline odlagamo na panje ali kupe vej, da preprečimo možnost ponovnega ukoreninjenja. Rastline, ki še ne cvetijo in plodijo, lahko nato prepustimo naravnemu razkroju ali jih suhe kompostiramo. Če so plodovi že blizu zrelosti, je potrebno kup prekriti s folijo, ki bo preprečila nadaljnje raznašanje semen. V kolikor odstranjujemo plodove, jih neposredno zbiramo v polivinilastih vrečkah ter jih nato sežgemo. Nikakor pa plodov ne odlagamo v posode za biološke odpadke, saj bi s tem lahko pripomogli k razširjanju vrste. Prav tako se je kot neučinkovita izkazala uporaba herbicidov.
Zaradi možnosti ponovnega odganjanja in pojava novih rastlin je potrebno odstranjevanje izvajati vsaj dvakrat letno: prvo odstranjevanje izvedemo junija ali julija, nato pa septembra odstranjujemo mlade rastline, ki so vzklile čez poletje ter morebitne rastline, ki so se nam izmuznile pri prvem odstranjevanju. Prvo leto je navadno najbolj zahtevno, v naslednjih letih pa je nujno izvajanje rednih nadzorov in po potrebi tudi akcij odstranjevanja. Potrebna je tudi pozornost, da semen ne bi nehote širili s kmetijsko mehanizacijo.
Socvetje barvilnice in razvijajoči se plodovi
