Vir slike
Pavlovnijaje izvorno doma na Kitajskem, k nam smo jo vnesli kot hitro rastočo in odporno okrasno rastlino. Kmalu se je njena prilagodljivost izkazala za problematično – rastlina se je začela neobvladljivo širiti, njeno omejevanje pa se je izkazalo za zelo zahtevno.
Pavlovnija je listopadno drevo z velikimi, nasprotno razvrščenimi, dolgopecljatimi listi srčasto jajčaste oblike. Starejši listi so navadno enostavni in celorobi, dlakavi, mladi pa največkrat grobo nazobčani in pogosto trikrpi. Cveti še pred olistanjem. Cvetovi so razmeroma veliki, cevasti, beli do modri ali rožnati, združeni v socvetja. Prvič lahko rastlina zacveti približno pri starosti osmih let. Po cvetenju se razvije orehu podoben plod, v njem pa dozori tudi po več tisoč semen, ki se še več mesecev sproščajo v okolje in so kaljiva še dve do tri leta. Posamezno drevo lahko proizvede tudi po dvajset milijonov semen, ki jih veter in voda prenašata na velike razdalje.
Pavlovnijo najpogosteje srečamo na gozdnih robovih, ob rekah, na skalnih rastiščih, na poškodovanih površinah (nasipi, vlake in druge ruderalne površine), vse pogosteje pa tudi v gozdovih – predvsem na posekah in na območjih po požarih. Ponekod jo gojijo tudi na slabše produktivnih kmetijskih zemljiščih. Pri nas je v ta namen dovoljeno gojiti le nekatere vrste križancev, ki ne morejo cveteti. Žal pa je v naravi mogoče opaziti tudi kršitve in pogosto se dogaja, da imajo lastniki okoliških parcel zaradi nasadov, v katerih so poleg križancev tudi navadne pavlovnije, veliko dodatnega dela in stroškov, včasih pa prihaja tudi do nepopravljive ekološke škode.
Košnja ali sečnja pavlovniji ne prideta do živega, saj že v nekaj mesecih iz panja poženejo tudi več kot dva metra dolgi poganjki. Majhna drevesa lahko odstranimo z ruvanjem, večja pa z obročkanjem: na deblu, čimbolj pri tleh, odstranimo 30-50 cm širok in 2-4 cm globok pas skorje (večje kot je drevo, večji in debelejši mora biti ta pas), zato se drevo začne sušiti. Postopek je treba ponavljati in redno odstranjevati poganjke, v kolikor ti odganjajo pod “obročkom”. Za popolno odstranitev je potreben nadzor in odstranjevanje izvajati več let. Lahko pa odstranjene liste in mlade veje brez skrbi uporabljamo za krmo za živino, saj rastlina ni strupena. Pri njenem odstranjevanju tako niso potrebi posebni zaščitni ukrepi, previdnost in skrb za lastno varnost pa gotovo ne bosta odveč. Semena, ki so že v tleh lahko še več let kalijo, tudi zato je treba spremljati morebitno pojavljanje novih rastlin in jih sproti odstranjevati.
vir slike
Obročkano drevo
Mladi poganjki po obročkanju
