Zavod RS za varstvo narave je organiziral srečanje deležnikov pri umeščanju umetnih podvodnih struktur in grebenov v slovensko morje v povezavi z biotsko raznovrstnostjo. Srečanje smo organizirali zaradi trenutno aktualne teme in vzpostavitve dialoga z vsemi zainteresiranimi stranmi. Povabili smo Ministrstva za naravne vire in prostor, zastopnike Direkcije RS za vode, Zavoda za ribištvo, strokovnjake z Morske biološke postaje, ribogojce in društva, ki si želijo umestitve tovrstnih struktur. Zaključek srečanja je bil, da umeščanje tovrstnih struktur ni namenjeno povečavanju morske biotske pestrosti, ima pa lahko druge družbeno gospodarske koristne plati, katerih namen mora biti jasno utemeljen pred njihovo namestitvijo.
Prof. dr. Lovrenc Lipej z Morske biološke postaje Piran je predstavil vse vidike umeščanja umetnih podvodnih struktur, ki lahko delujejo kot čistilne naprave za preprečevanje točkovne evtrofikacije, še pogosteje pa je njihov namen privabljanje rib in drugih morskih organizmov. Poudaril je, visoko biotsko raznovrstnost slovenskega morja, ki sicer ne potrebuje posebne podpore v obliki umetnih struktur, le-te pa imajo lahko tudi različne druge namene in učinke.
Tudi ZRSVN je predstavil svoje stališče do nameščanja ali gradnje umetnih podvodnih struktur za namene »povečevanja ali bogatitve biotske pestrosti«, ki ga je pripravil strokovni svet Zavoda RS za varstvo narave leta 2018 in se glasi: »Posegi v naravo, ki se izvajajo z namenom »bogatitve ali povečevanje biotske raznovrstnosti in izboljševanja njenega stanja«, z nameščanjem ali gradnjo umetnih podvodnih struktur v habitatih ali z drugačnim spreminjanjem značilnosti habitatov ali z naseljevanjem ali doseljevanjem rastlin ali živali prostoživečih vrst, so ukrep varstva narave le, kadar:
- se z njimi vzpostavljajo pogoji za naravne samoobnovitvene procese s katerimi se stanje biotske raznovrstnosti lahko približa stanju, kot je bilo pred poškodovanjem, uničenjem, povzročitvijo slabega stanja ohranjenosti ali okrnitvijo narave;
- temeljijo na rezultatih monitoringa, s katerimi je ugotovljeno slabo stanje ohranjenosti konkretnih rastlinskih ali živalskih vrst, njihovih habitatov oziroma habitatnih tipov, analizi naravnih procesov in lastnosti dela narave in
- so kot taki, v primeru pričakovanih širših vplivov na ekosistem in že vzpostavljeno naravno ravnovesje, opredeljeni v pravnih aktih, sprejetih ali potrjenih strategijah in akcijskih načrtih varstva sestavin biotske raznovrstnosti ali drugih potrjenih ali sprejetih dokumentih, z opredeljenimi varstvenimi cilji za konkretno rastlinsko ali živalsko vrsto, njihov habitat ali habitatni tip.
Predstavili smo tudi določbe iz Pomorskega prostorskega plana (PPP), ki predvidevajo umestitev ene testne umetne strukture na degradirano območje slovenskega morja po predhodno izdelani študiji vplivov njene umestitve. Njihov namen je vzpostavitev novih habitatnih razmer za morske organizme za izboljšanje stanja za ribištvo. PPP določa lokacijo za testno umestitev na območju morja z degradiranim morskim okoljem, izvedbo pa na način, ki ne spreminja tokovanja na mestu izvedbe. V nadaljevanju določa, da se po izvedbi se spremlja stanje morskega okolja, stanje voda ter biodiverzitete na umetni strukturi in njenem vplivnem območju. V primeru ugotovljenih bistvenih negativnih vplivov se struktura odstrani. V nadaljevanju določa še, da je potrebno monitoring izvajati tudi, če se izkaže, da negativnih vplivov na okolje ni ali so ti sprejemljivi.
Dopušča tudi nadaljnje umeščanje podvodnih umetnih struktur, vendar je potrebno pred tem analizirati vse možne vplive na okolje in naravo ter natančno utemeljiti potrebo za njihovo umeščanje z vidika razvoja turizma in prostočasnega ribolova. Nadaljnje umeščanje podvodnih struktur je mogoče le na podlagi spremembe PPP.
Sledila je poglobljena diskusija, kjer so bili izpostavljeni posamezni vidiki zainteresiranih deležnikov (turizem, povečanje ribjega staleža, podvodne atrakcije, raziskovalni nameni, podvodni ribolov).
