V soboto 15. aprila smo v okviru Dne za morje obeležili SPAMI dan na terenu. V letošnjem letu smo za pripravo vsebin za peti Dan za morje združili moči Zavod RS za varstvo narave, območna enota Piran, Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce ter Javni zavod Krajinski park Strunjan.
V času dogodka so obiskovalci med 10. in 15. uro, raziskali krožno učno pot po Krajinskem parku Strunjan in obiskali štiri interaktivne postaje, na katerih so predstavniki društva Morigenos, Krajinskega parka Strunjan in Zavoda RS za varstvo narave predstavili pomen sredozemskih SPAMI-jev ter Krajinskega parka Strunjan, kot edino slovensko zavarovano območje s podeljenim SPAMI nazivom, za Krajinski park Strunjan značilne rastlinske in živalske vrste in pomen raziskovanja delfinov, ki se na območju krajinskega parka redno pojavljajo.
Namen dogodka pa je bil tudi predstavitev praktičnih nasvetov in napotkov, kako z dobrimi navadami bolje zaščititi in ohraniti morsko okolje in se pravilno obnašati v morskih in priobalnih zavarovanih območjih.
Dogodek je bil namenjen vsem in primeren za obiskovalce vseh starosti, dodajamo pa tudi zemljevid z interaktivnimi postajami.
- postaja – obiskovalcem predstaviljamo kaj so SPAMI območja ter kaj so značilnosti, ki Krajinski park Strunjan zaznamujejo kot SPAMI območje. Obenem smo z obiskovalci spregovorili o tem kako k varovanju morske in obalne biotske raznovrstnosti prispevajo zavarovana območja kot je Krajinski park Strunjan. Za obiskovalce je bil na voljo tudi digiskop za ogled morskih organizmov in daljnogledi, s katerimi so lahko opazovali ptice, ki se v tem letnem času zadržujejo v območju parka.
- postaja – na tej postaji je predstavljena »razstava« odpadkov, ki se najpogosteje pojavljajo na morskem obrežju. Obiskovalce smo opremili s praktičnimi napotki kako skupaj pripomoremo do čistejšega in varnejšega morskega okolja za vse nas.
- postaja– je namenjena spoznavanju za krajinski park Strunjan značilnega živalstva in rastlinstva. Poleg preizkusa z interaktivnim krogom za spoznavanje drevesnih vrst na klifu, so obiskovalci spoznali za park značilne grmovnice in travniške rastline ter ptice kulturne krajine. Ker so invazivne vrste prisotne tudi v parku, bo beseda tekla tudi o njih, iz ene od njih – kanele, pa so si obiskovalci lahko izdelali enostavno glasbilo.
- postaja – poleg značilnega razgleda na morje nad strunjanskim klifom, ki se razprostira na postaji, postavljena ob križu, so imeli obiskovalci interaktivne točke priložnost izvedeti vse o delfinih v slovenskem morju. Predstavniki društva Morigenos so predstavili raziskovanje edinih morskih sesalcev, ki živijo pri nas. Obenem so lahko prisluhnili zvočnim posnetkom oglašanja delfinov ter se preizkusili pri iskanju delfinov s kopnega s pomočjo daljnogledov. Podrobneje so se lahko spoznali tudi z zanimivostim iz življenja desetih delfinov, ki jih lahko pogosto srečamo v slovenskem morju.
Pri tako imenovanih posebej zavarovanih območjih pomembnih za Sredozemlje ali SPAMI območjih (Specially Protected Areas of Mediterranean Importance – SPAMI) gre za morska in priobalna zavarovana območja, katerih pomen, zaradi njihovega doprinosa pri varstvu in ohranjanju morske in obalne biotske raznovrstnosti, je posebej prepoznan. Tako jim, na podlagi ocene veččlanske mednarodne strokovne komisije, Regionalni center za zavarovana območja Barcelonske konvencije, podeljuje status SPAMI območja. V Sredozemlju je teh območij zaenkrat le 39, v Sloveniji pa je območje s tovrstnim statusom Krajinski park Strunjan. Zavod RS za varstvo narave že vrsto let sodeluje z Regionalnim centrom za zavarovana območja Barcelonske konvencije in je bil obenem tisti, ki je Krajinski park Strunjan prepoznal in predlagal kot SPAMI območje ter za njegovo razglasitev pripravil ustrezne strokovne podlage. Pri oblikovanju prijave je sodeloval tudi Javni zavod Krajinski park Strunjan. Krajinskemu parku Strunjan je bil status SPAMI podeljen leta 2019, svečano podelitev naziva pa smo obeležili lani v Monaku, ob prvem praznovanju SPAMI dneva.
Podpisnice Konvencije za varstvo morskega okolja in obalnega območja Sredozemlja – krajše Barcelonska konvencija, pristopajo k zagotavljanju trajnostnega gospodarjenja z naravnimi morskimi in obalnimi viri ter varovanju morskega in obalnega okolja Sredozemlja s preprečevanjem in zmanjševanjem onesnaženja ter ohranjanjem biotske raznovrstnosti. Konvencija skupaj s sedmimi protokoli predstavlja pravno in vsebinsko osnovo za izpolnjevanje Sredozemskega akcijskega načrta (Mediterranean Action plan – MAP) pod pokroviteljstvom UNEP (United Nations Environment Programme). Slovenija je ratificirala pet protokolov, Protokol o posebej zavarovanih območjih in biotski raznovrstnosti v Sredozemlju pa neposredno posega na področje varstva narave in s tem prispeva tudi k uresničevanju Konvencije o biotski raznovrstnosti v Sredozemlju. Po tem protokolu so pogodbenice dolžne opredeliti posebej zavarovana območja (SPA – Specially Protected Areas) ter posebej zavarovana območja, pomembna za Sredozemlje (SPAMI).
Države podpisnice Barcelonske konvencije in njenih protokolov so leta 1985 v Tunisu ustanovile Regionalni center za zavarovana območja Barcelonske konvencije, t.i. RAC/SPA (Regional Activity Centre for Specially Protected Areas). RAC/SPA s svojim delovanjem pomaga sredozemskim državam pri izpolnjevanju zahtev, izhajajočih iz Protokola o posebej zavarovanih območjih in biotski raznovrstnosti. V zvezi s slednjim so države pogodbenice zavezane k pripravi inventarjev območij, ki vsebujejo redke ali ranljive ekosisteme ter so bogata z biotsko raznovrstnostjo in pomembna za ohranitev ogroženih vrst, kakor tudi pripraviti seznam ogroženih morskih rastlinskih in živalskih vrst.