Pri preživljanju prostega časa v naravi ali okolici našega doma lahko opazimo vedno več živali ali rastlin, tudi takih, ki imajo širši, evropski naravovarstveni pomen in jih najdemo tudi na seznamu redkih in ogroženih živalskih vrst Natura 2000. Te vrste so pogosto zelo občutljive na spremembe v njihovem življenjske okolju, zato si želimo o njihovem pojavljanju zbrati čim več podatkov. Podatke lahko sporoči vsak na spletni portal SporociVrsto.si, ki je bil tekom projekta LIFE Narcis nadgrajen.
Vsak mesec bomo predstavili eno od prepoznavnih vrst, ki je za Slovenijo naravovarstveno pomembna, tokrat pa predstavljamo bukovega kozlička (Morimus asper funereus). Ta je poleg rogača, alpskega kozlička in hrastovega kozlička eden od ogroženih hroščev za katere zbiramo podatke. V Evropi so ponekod že izginili zaradi spremenjenih razmer v gozdovih kot posledica intenzivnega gospodarjenja. Ti hrošči so odvisni od ohranjanja naravnega ravnovesja v gozdu z dovolj odmrlega in poškodovanega lesa, praviloma v avtohtonih, bukovih ali hrastovih gozdovih. V okolju, kjer se je z izsekavanjem gozd močno spremenil in je nasajena smreka, ne morejo več preživeti.

Kako  bukovega kozlička prepoznamo?

Bukov kozliček ima širše robustno telo, sive ali sivo-modre barve. Na vsaki pokrovki ima po dve črni pegi. V Istri lahko opazimo tudi bukovemu kozličku podobnega kozlička Herophila tristis, ki pa je manjši in je svetlo oker, rjave pa tudi sive barve. Pege pri njem niso nepravilne in razmazane, pač pa ima na pokrovkah štiri okrogle pike. Bukov kozliček ne leti, saj ima pod pokrovkami zakrneli drugi par kril.

Kje in kdaj ga najdemo?

Bukovi kozlički so aktivni od maja do julija. Po doslej znanih podatkih je bukov kozliček razširjen širom Slovenije, le v SV Sloveniji ga ni. Najlažje ga najdemo na posekanem lesu ali štorih na posekah. Za njihov »teritorij« je značilna prisotnost poškodovanega ali posekanega lesa, na katerega samičke odlagajo jajčeca. Razvoj od jajčeca preko ličinke in bube do odraslih hroščev traja tri do štiri leta. Za svoj življenjski cikel vrsta potrebuje sklenjen, starejši in čim bolj ohranjen bukov, hrastov ali jelov gozd in ranjen les, npr. naravno odlomljena drevesa ali odmirajočo lesno maso v gozdu. Pogosto ga lahko najdemo tudi na skladovnici drv v bližini hiš, ki so blizu sklenjenim gozdovom.

Zakaj je bukov kozliček ogrožen?

V preteklih stoletjih so po vsej Evropi razširjene bukove gozdove izsekali in sadili monokulture iglavcev. Naglim spremembam gospodarjenja z gozdovi se bukov kozliček ne more prilagoditi. Gradnja novih cest in prometnic prav tako predstavlja bukovemu kozličku problem, saj vrsta ne leti in se zato težje seli. Če les, v katerega je samica odložila jajčeca, odpeljemo in uporabimo, taka skladovnica deluje kot past, saj do nadaljnjega razvoja hrošča ne pride, ker se les v naslednjih letih uporabi v gospodarske namene ali kurjavo.

Sporocivrsto.si

Če ste bukovega kozlička opazili, ga fotografirajte in vnesite podatek najdbe na portal Sporocivrsto.si. Portal je namenjen vsem, ki želite aktivno sodelovati pri spoznavanju  in ohranjanju narave. Prosimo vas, da se najprej registrirate, saj le tako lahko deluje na mobilnih napravah in tako lahko podatke vnesete kar na obisku v naravi. Na spletnem portali boste po registraciji našli tudi kratke opise in fotografije vrst. Ob vpisu podatka je treba poleg tega kje, kdaj, kdo in katero vrsto ste opazili, dodati tudi vašo lastno fotografijo vrste. Le tako bomo lahko skupaj zagotovili, da je vnesen podatek pravilen in uporaben.