Foto: P.Presetnik
Zavod RS za varstvo narave skupaj z Občinskim društvom podeželske mladine in družin Brezovica ter Livia Liberte, kulturno in umetniško društvo, pripravljamo netopirski dogodek ob Mednarodni noči netopirjev 2023.
Mednarodna noč netopirjev po svetu poteka že vse od leta 1997, pri njem pa danes sodeluje več kot trideset držav. Na mednarodni ravni dogodek koordinira organizacija Eurobats. Slovenija se je praznovanju prvič pridružila leta 1999 in od takrat Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev v sodelovanju z mnogimi drugimi organizacijami vsakoletno organizira različne osveščevalne aktivnosti, kjer širšo javnost seznanjamo in izobražujemo o netopirjih, njihovih navadah in življenjskem prostoru, vlogi v ekosistemu ter nenazadnje pokažemo nesmisle v starih vražah in predsodkih o netopirjih. Prav zaradi slednjih so te koristne nočne živali s strani človeka še vedno prevečkrat prezirane in preganjane.
Zavod RS za varstvo narave, Občinsko društvo podeželske mladine in družin Brezavica ter Livia Liberte pripravljamo dogodek, kjer bodo otroci na likovnih ustvarjalnih delavnicah izdelali svojega netopirja iz papirja, »netopirske« magnetke, zgibali origami netopirje in barvali pobarvanke o netopirjih. V pravljičnem kotičku bomo prisluhnili dogodivščini netopirja Mračka in preko aktivnosti za otroke spoznavali skrivnostne ponočnjake.
V cerkvi Sv. Duh v Vnanjih Goricah bo sledilo predavanje o netopirjih, njihovem življenju in pomenu ter o njihovemu varstvu. Nato se bomo skupaj okrepčali z bučno juho in prigrizki ter počakali, da se netopirji zbudijo. Ob lepem vremenu bo sledilo opazovanje in poslušanje oglašanja netopirjev s pomočjo ultrazvočnega detektorja.
Cerkev Sv. Duh na Gulču v Vnanjih Goricah (oz. cerkev Svete Trojice) je pomembno kotišče štirih vrst netopirjev: mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros), navadni netopir (Myotis myotis), pozni netopir (Eptesicus serotinus) in usnjebradi uhati netopir (Plecotus macrobullaris). Zatočišče se uvršča na drugo mesto po številu kotišč različnih vrst netopirjev v stavbah kulturne dediščine v Sloveniji. Spomladi se na podstrešju zvonika zberejo samice v porodniške kolonije, kjer po navadi skotijo enega mladiča. Cerkev je znano kotišče netopirjev od leta 2004, kjer je bilo v okviru državnega monitoringa netopirjev opaženih kar 82 malih podkovnjakov. Tekom let so v cerkvi potekala obnovitvena dela pri čemer so bile okrnjene preletne odprtine za netopirje. Z raznimi manjšimi tehničnimi izboljšavami se je stanje izboljšalo. Po pregledu leta 2022 je bilo stanje zatočišča ocenjeno kot dobro.
Na podstrehi cerkve je bilo junija leta 2020 najdenih šestnajst odraslih malih podkovnjakov, en odrasli pozni netopir ter en usnjebradi uhati netopir. Poznih netopirjev pod slemenom je bilo zagotovo več, saj jih je bilo slišati, vendar zaradi skrite pozicije niso bili vidni. Na zvoniku je bilo videnih 32 odraslih navadnih netopirjev. Mladiči slednjih so že viseli samostojno. Zadnji podatki iz leta 2023 v okviru državnega monitoringa netopirjev nakazujejo stabilno populacijo, saj so našteli 40 navadnih netopirjev in 11 malih podkovnjakov.
Natančen potek dogodka je opisan v vabilu.
Več o netopirjih in njihovemu varstvu:
V Sloveniji je bilo najdenih 32 vrst netopirjev. Netopirji so ena bolj ogroženih živalskih skupin tako v Sloveniji, kot tudi v Evropi in v svetu. Pogosto jih ogroža prav človeška nevednost. Ko spoznamo netopirje in njihove življenjske navade, lažje ovržemo predsodke in sprejmemo netopirje za svoje sosede. K večjemu ozaveščanju javnosti pripomorejo organizirane aktivnosti kot so predavanja, delavnice za otroke, večerni sprehodi z opazovanjem in poslušanjem netopirjev ter skupno čiščenje cerkve. Udeleženci na ta način spoznavajo netopirje, dobijo informacije na koga se obrniti, če jih najdejo ter kako s preprostimi ukrepi lahko zagotovijo njihov obstoj.
Najpogostejši vzrok za uničenje kotišč netopirjev v cerkvah je zapiranje oz. zamreženje preletnih odprtin. Špranje in line se pogosto zamrežijo zaradi preprečevanja naselitve golobov, s tem pa so onemogočeni tudi prehodi za netopirje. Ponekod so odprtine zaprli zaradi bojazni pred onesnaženjem z gvanom in odklonilnega odnosa do netopirjev. Tudi obnova cerkva na neprimeren način in v času, ko samice kotijo in vzrejajo mladiče, vpliva na manjše preživetje kolonije netopirjev. S tehnično preprostimi in cenovno ugodnimi ukrepi lahko pripomoremo k sožitju bivanja netopirjev in ohranjanju stavb.
Značilnosti cerkve, primerna geografska umeščenost ter okolica cerkve omogočajo ugodne pogoje za naselitev netopirjev. Kotišča so bistvena z vidika ohranjanja populacije netopirjev določenega območja. V Sloveniji se porodniške kolonije netopirjev oblikujejo v toplem delu leta, ki traja od okoli aprila do konca septembra, odvisno od vremenskih pogojev. Ugodne temperaturne razmere na kotišču omogočijo hitrejšo rast mladičev, da so do jeseni že samostojni in se lahko preselijo v zimska zatočišča. Ker so kotišča pomembna za ohranjanje populacije netopirjev, se v okviru državnega monitoringa pregleduje njihovo stanje in ocenjuje številčnost netopirjev v njih.
Izvedba ohranitvenih ukrepi, s katerimi se omogoča ohranjanje zatočišč netopirjev v stavbi in hkrati zmanjša morebitne negativne vplive prisotnosti netopirjev, lahko vpliva na izboljšanje odnosa ljudi do netopirjev. Zmanjšanje nezadovoljstva upraviteljev stavb zaradi kopičenja netopirskega gvana pripomore k varstvu netopirjev. Zavedamo pa se, da bo v prihodnosti potrebno aktivnosti nadgraditi in poiskati sistemske rešitve za ohranjanje kotišč, saj je za vzdrževanje razširjenosti in števila netopirjev pri nas pomembno ohraniti celotno mrežo kotišč. V okviru projekta LIFE-IP NATURA.SI se med drugim izvajajo aktivnosti v zvezi z varstvom netopirjev v stavbah kulturne dediščine – zmanjševanje obremenjenosti z netopirskim gvanom.
Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev, Zavod RS za varstvo narave in številne druge organizacije se s podobnim dogodki, naravovarstvenimi akcijami in projekti trudijo izobraževati upravitelje stavb ter lokalne skupnosti o pomembnosti netopirjev in njihovih zatočišč v našem okolju.