Foto: T. Mihelič
Na grebenu Vitranca prebiva divji petelin, naša največja vrsta gozdne kure. V projektu VrH Julijcev so partnerji projekta in uporabniki prostora za njegovo ohranjanje vzpostavili mirno območje, kjer veljajo posebna pravila vedenja za obiskovalce. Divji petelin je namreč izjemno občutljiv na vznemirjanje, ki ga povzročamo z različnimi dejavnostmi.
Na človekovo prisotnost je še posebno občutljiv v času parjenja, med 15. marcem in 15. junijem. Za ohranjanje divjega petelina največ naredimo s tem, da mirnega območja v tem obdobju ne obiskujemo.
V mirnih območjih so človekove dejavnosti časovno, prostorsko in po načinu izvajanja prilagojene za čim manjše motnje v naravnem okolju. Na gozdnih cestah in planinskih poteh so označena s posebnimi tablicami.
Javni zavod Triglavski narodni park in Zavod RS za varstvo narave, OE Kranj, bosta jeseni 2023 mirno območje na Vitrancu označila z informativno tablo in označevalnimi tablicami. Postavljene bodo ob vstopu v mirno območje na planinski poti proti Ciprniku. Izšla bo tudi zloženka o mirnih območjih za divjega petelina.
Kaj lahko obiskovalci naredimo za ohranitev divjega petelina na grebenu Vitranca?
- Hodimo in smučamo samo po označeni poti.
- Smo čim bolj tihi.
- Pse vodimo na povodcu.
- Greben Vitranca obiskujemo samo poleti ali jeseni.
Divji petelin prebiva v starih in presvetljenih iglastih gozdovih, kjer tudi v podrasti lahko najde dovolj hrane. Spomladi in poleti se prehranjuje s poganjki borovnic, pozimi z iglicami smreke in jelke. Marca se začne paritev, ko se samci in samice divjega petelina zbirajo na rastiščih. Poleti in jeseni se divji petelin umakne v višje predele, na območje gozdne meje.
VrH Julijcev – Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.
Označitev mirnega območja
