Fotografiraj in sporoči na sporocivrsto.si
Skrivnostno vladarico čistih celinskih voda, je težko opaziti in ujeti v objektiv fotoaparata. Pogosteje bomo našli le odtise njenih tac v obrežnem blatu, iztrebke na izpostavljenih mestih in njene stalne poti – dričalnice v blatu, travi ali snegu, ki ji služijo kot vstopna in izstopna mesta iz vode. Mojstrica skrivanja pred pogledi in objektivi, je vidra. Ste že imeli srečo in našli njene sledi ali jo morda celo videli?
Evrazijska vidra (Lutra lutra) spada v družino kun, a se od svojih sorodnic bistveno razlikuje po svoji popolni prilagoditvi življenju ob vodi. Zaradi pretiranega izlova in človekovega poseganja v njeno naravno okolje je vidra postala ena najbolj ogroženih vrst sesalcev v Evropi. Čeprav vidra danes ni več tarča lova in skoraj nima naravnih sovražnikov, je še vedno ogrožena. Posebej občutljiva je na onesnaževanje voda, regulacije vodnih tokov, hidromelioracije in odstranjevanje obrežnega rastlinstva. Pester in razgiban habitat, ki ga potrebuje, je dom tudi številnim drugim vrstam. S pestrostjo vodnega ekosistema pa je bogatejša tudi izbira plena za vidro. Je vrhunski plenilec, ki spretno prilagaja svojo prehrano glede na razpoložljivost vrst plena v različnih obdobjih. Prisotnost vidre pa kaže na zdrav vodni habitat in ohranjeno naravno okolje. V zadnjih desetletjih je postala predmet mnogih naravovarstvenih prizadevanj. Kot ogroženo vrsto jo ščitijo mnogi mednarodni sporazumi in konvencije ter nacionalna zakonodaja, kot so Natura 2000, Bernska konvencija in Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Na rdeči seznam ogroženih vrst je uvrščena kot ranljiva vrsta.
Kako prepoznati vidro?
Vidra ima značilen izgled kune, z dolgim vitkim telesom na kratkih nogah. Njen kožuh je temno rjave barve, trebuh pa je svetlejši, skoraj bel. Njena ploska in široka glava z majhnimi uhlji, dolg močan rep in plavalna kožica med prsti ji omogočajo spretno plavanje in potapljanje. Gosta dlaka jo ščiti pred mrazom, njena podlanka pa je tako gosta, da v vodi ostane suha in ji zato plavanje pozimi ne povzroča težav. Čeprav je izjemno spretna v vodi, pa je na kopnem bolj nerodna, giblje se počasi, z značilnim poskakovanjem, ki je prepoznavno že na daleč. Njen glavni vir hrane so ribe, rada se prehranjuje tudi z raki, dvoživkami in mehkužci ter drugimi organizmi glede na razpoložljivost dostopnega plena v letnem času.
Kje in kdaj jo lahko opazimo?
Vidrin življenjski prostor so čiste nižinske reke, potoki in plitvine z ohranjenimi naravnimi brežinami in bogatimi vegetacijskimi pasovi, ki ji nudijo primerna počivališča in zatočišča za svoj brlog. Povezanost in razvejanost vodnih poti, stoječih voda in različnih mokrišč ustvarjajo ugodno okolje za življenje vidre in drugih živalskih in rastlinskih vrst. Vidra je samotarska žival, aktivna predvsem ponoči, zato pogosto opazimo le njene sledi. Njeno prisotnost lahko potrdimo tudi s pomočjo njenih značilnih iztrebkov – vidreki, ki jih ni težko prepoznati, saj vsebujejo ribje luske, ostanke kosti, rakovih skeletov in drugo. Najdemo jih na izpostavljenih mestih, na primer na skalah ob bregovih ali pod mostovi, ker z njimi označujejo svoj teritorij.
Več o vidri na straneh Inštituta za ohranjanje naravne dediščine, Lutra.
Sporocivrsto.si
Če ste opazili vidro, njene sledi, iztrebke ali ostanke njenega prehranjevanja, vas vabimo, da jih fotografirate in vnesete podatek na spletno stran SporociVrsto.si, ki deluje tudi na mobilnih napravah. Vaši podatki bodo pomagali izboljšati poznavanje razširjenosti vrste in prispevali k nadaljnjemu raziskovanju v namen varovanja.
