Šotni mahovi (Sphagnum sp.) spadajo v rod, ki v Sloveniji zajema okrog trideset vrst. Na vsakem šotišču je mogoče najti več vrst tega rodu, za določitev vrste pa je treba pogledati skozi lupo ali celo mikroskop. Šotni mah na leto zraste od sedem do deset milimetrov tako, da mladi poganjki stalno priraščajo na vrhu, spodnji deli pa postopoma odmirajo in se spreminjajo v šoto. Na ta način se v spodnjem delu oblikuje debela plast odmrlih delov, ki se v desetih letih lahko zgosti na približno en centimeter šote, v procesu pa se celotno barje dviguje nad okolico. Šota je organski material, ki nastane iz delno razgrajenih rastlinskih ostankov, predvsem šotnega mahu. Šota je pomemben del ekosistema barij in drugih močvirij ter igra bistveno vlogo pri zadrževanju vode in ogljika v tovrstnem okolju.

Okolje, ki ga gradi šotni mah, je samo po sebi redko in občutljivo na spremembe. Ogroža ga izsuševanje, intenzivno kmetijstvo, prekomerna raba, gradnja in tudi teptanje – hoja izven urejenih poti lahko naredi nepopravljivo škodo takim ekosistemom.
Barja so v evropskem merilu med najbolj ogroženimi življenjskimi okolji. Šotni mah je tako varovan v sklopu omrežja Natura 2000 ter z Uredbo o zavarovanih rastlinskih vrstah, ki varuje prav vse vrste šotnih mahov pri nas.

Kako ga prepoznamo?

Šotni mah je sestavljen iz drobnih, tesno povezanih lističev, ki so spiralno razporejeni okoli stebelca in mu dajejo mehak, puhast videz. Vejice so nežne in pogosto pernate. Razvejijo se in skupaj tvorijo goste preproge ali šope. Šotni mah ima edinstveno zgradbo, ki mu omogoča preživetje na trajno vlažnih in kislih tleh. Njegova posebnost je, da vsebuje mrtve celice, ki vpijajo in skladiščijo ogromne količine vode.

Kje lahko šotni mah opazujemo?

Šotni mahovi tvorijo obsežne blazine na trajno vlažnih in kislih tleh, ki lahko neprekinjeno rastejo tudi več tisočletij. Prevladuje na barjih. V zadnji fazi razvoja šotnega barja je njegova površina dvignjena nad okolico in izgubi stik s talno vodo ter se napaja le še s padavinami. Taka rastišča so s hranili zelo revna in kisla, zato tu poleg šotnih mahov uspevajo le še redke in močno specializirane vrste rastlin.

Sporocivrsto.si

Če ste opazili rastišče šotnega mahu, ga fotografirajte in vnesite podatek v portal SporociVrsto.si, ki je dostopen tudi prek mobilnih naprav. Tako lahko podatek preprosto vnesete že kar med sprehodom v naravi. Vaših podatkov bomo veseli, saj pripomorejo k poznavanju slovenske naravne dediščine!

Več informacij je dostopnih na povezavi.