Fotografiraj in sporoči na sporocivrsto.si

Netopirji, ki so zaradi svoje nočne narave in videza pogosto povezani z miti ter napačnimi prepričanji in vražami, prispevajo pomemben delež k ravnovesju v naravi.

Netopirji (Chiroptera) so drugi največji red iz razreda sesalcev in edini med njimi, ki so sposobni aktivnega letenja. Prhuti jim omogočajo spretno manevriranje v zraku, kar jih naredi izjemno prilagodljive v svojem okolju. Med počitkom visijo obrnjeni z glavo navzdol in se z lahkoto oprijemajo najmanjših nepravilnosti na površini. Netopirji imajo dobro razvite oči, poleg, pa so opremljeni s sistemom podobnim sonarju, imenovanim eholokacija. Oddajajo visokofrekvenčne klice, ki so za človeško uho neslišni, zvok pa se nato odbije od predmetov v okolici. Njihova sposobnost natančnega prestrezanja in interpretacije teh odmevov jim omogoča, da ustvarijo izjemno natančno sliko svojega okolja. S tem izjemnim sistemom lahko nekatere vrste zaznajo celo nitko, katere premer znaša zgolj 0,05 milimetra. Zato ovrzite misel, da bi se vam zapletli v lase, ko jih ob poznem sprehodu vidite leteti.

Pri nas se netopirji večinoma prehranjujejo s členonožci oziroma žuželkami. V svetovnem merilu so nekatere vrste tudi zelo pomembni opraševalci. Tri vrste, ki sesajo kri, zaradi česar ljudje netopirje povezujejo z vampirji in vražami pa najdemo v centralni in južni Ameriki.

Netopirji so med bolj ogroženimi živalskimi skupinami. Izguba habitata, uničevanje njihovih kotišč in prezimovališč ter svetlobno onesnaževanje so vzroki upadanja populacij netopirjev. Poleg tega pa sta tudi človeška nevednost in strah dejavnika, ki vplivata na njihovo ogroženost. Netopirji so zaščiteni tako po Slovenski kot Evropski zakonodaji. Z izjemo ene vrste so vsi na seznamu Bernske konvencije, nekateri pa so tudi del omrežja Natura 2000.

Kako prepoznati netopirje?

V Sloveniji je danes prisotnih 32 vrst netopirjev. Med bolj poznanimi so podkovnjaki, ki imajo okoli nosnic značilne kožne strukture. Gladkonosi netopirji se, za razliko od podkovnjakov, ne ovijejo v svoje prhuti, ampak jih zlagajo ob bok. Ta družina netopirjev ima pri nas največ predstavnikov, med njimi tudi posebneže, kot so uhati netopirji, z zelo velikimi uhlji.

Več o posameznih vrstah si lahko preberete tudi na spletni strani Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev.

Kje in kdaj jih lahko opazimo?

Netopirje lahko opazimo posamično ali združene v večje skupine, znane kot kolonije. V zimskem času hibernirajo. Mesta, kot so drevesne dupline, podstrešja stavb, špranje sten, jame in drugi podzemni prostori, ki zagotavljajo relativno konstantno temperaturo in vlažnost, so primerna zatočišča. V njih preživijo svetli del dneva, v mraku in ponoči pa so aktivni.

Sporocivrsto.si

Če opazite netopirje, jih fotografirajte in vnesite podatek na spletno stran SporociVrsto.si, ki deluje tudi na mobilnih napravah. Pri tem bodite pozorni, da živali ne vznemirjate. Podatki, ki jih boste delili z nami, bodo koristili pri preučevanju razširjenosti netopirjev in nadaljnjih raziskavah za namen njihovega varovanja.