Fotografiraj in sporoči na sporocivrsto.si
Kaj imata skupnega dve različni živali kot sta jelen in hrošč rogač? Poleg latinskega poimenovanja ”cervus”, imata obe živali rogovje oziroma rogovju podobne tvorbe, ki opravljajo enako vlogo; premagati nasprotnika v boju za samice, teritorij ali hrano. Medtem ko je jelenovo rogovje koščeni izrastek, je pri rogaču to povečana zgornja čeljust, ki deluje kot orjaške klešče, in ne kot rogovje jelena.
Rogač spada v družino rogačev in je najtežja žuželka v Evropi, četudi je njegova velikost lahko različna. Samci lahko merijo od 2,5 pa do 8 centimetrov. Kljub svojemu videzu pa so zelo mirni in neagresivni; ob bližajočem se velikem predmetu pogosto otrpnejo, zato so odličen fotografski objekt!
Številčnost rogača je v Evropi upadla zaradi zmanjševanja trohnečega lesa v gozdovih. V Sloveniji je vrsta prisotna skoraj povsod, kjer uspevajo listnati gozdovi. Kljub temu pa upad številčnosti rogača tudi v Sloveniji ni izjema. V zadnjih desetletjih se je tradicionalna kulturna krajina precej spremenila. Nekoč naravi prijazno kmetovanje, zlasti puščanje in vzdrževanje mejic, se je umaknilo intenzivni pridelavi z uporabo škropiv, ki prizadene tudi rogača. Ličinke rogača se razvijajo v trohnečem lesu listavcev v tleh, razvoj pa traja tudi do pet let. Ker je rogač zelo občutljiv na spremembe v okolju, ki prekinejo njegov življenjski krog ali zmanjšujejo številčnost odraslih hroščev, je njegova prisotnost pokazatelj dobrega naravnega ravnovesja v okolju. Rogač je v Sloveniji zavarovana živalska vrsta, varovan pa je tudi s habitatno direktivo v evropskem ekološkem omrežju območij Natura 2000.
Kako ga prepoznamo?
Rogača težko zamenjamo z drugo vrsto hrošča. Telo je podolgovato, široko in rahlo sploščeno. Samca enostavno določimo že po velikih »rogovih«. Samice se ločijo od samcev, saj nimajo rogovju podobnih preobraženih čeljusti, ki so pri samicah majhne. Glava in noge so črne ali temnorjave barve, preostali del telesa pa je temno rjav do kostanjevo-rdeč. Podobna vrsta samici rogača je mali rogač, vendar so ti veliko manjši, celo telo pa je povsem črno obarvano brez rjavih odtenkov.
Kje in kdaj ga lahko opazimo?
Življenjski cikel rogača je neizogibno povezan z lesom, najpogosteje vseh vrst hrastov, pravega kostanja, velikega jesena in sadnega drevja, redkeje drugih listavcev. Odrasli hrošči so aktivni v mraku med majem in avgustom, najpogosteje pa med drugo polovico junija in prvo polovico julija. Najlažje jih v toplih poletnih večerih opazimo v času, ko se sonce skoraj spusti za obzorje. Takrat bomo verjetno še prej slišali glasno brenčanje njihovega poletavanja, ko zlasti samci vneto iščejo godne samice.
Sporocivrsto.si
Če ste kadarkoli opazili rogača in imate fotografijo, vnesite ta podatek na spletno stran SporociVrsto.si, ki je dostopna tudi prek mobilnih naprav. Vaši podatki pripomorejo k boljšemu poznavanju razširjenosti kakor tudi ogroženosti vrste. Z zbranimi podatki lahko strokovnjaki sklepajo o stanju populacije pri nas, predvsem pa s tem med leti sledimo, ali rogači ponekod že izginjajo. Zato vsak podatek šteje!
