Ob svetovnem dnevu prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst, se tudi na Zavodu RS za varstvo narave pridružujemo obeleževanju tega dne, ki letos nosi svoje poslanstvo s pozivom: »Povezovanje ljudi in planeta: odkrivajmo digitalne inovacije v skrbi za varstvo prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst«.
Vsako leto 3. marca praznujemo Svetovni dan prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst. Sam svetovni dan prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst so Združeni narodi razglasili v letu 2013, potem ko je bila prav na 3. marec že leta 1973, podpisana Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi in prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, s kratico CITES.
Prosto živeče vrste nujno potrebujejo zaščito, saj se je na Rdečem seznamu ogroženih vrst Mednarodne zveze za varstvo narave znašlo že skoraj 100.000 vrst prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, ter več kot milijonu rastlinskih in živalskih vrst grozi izumrtje.
Letošnji Svetovni dan prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst nas nagovarja k raziskovanju in uporabi digitalnih tehnologij za ohranjanje prostoživečih vrst, trajnostno in zakonito trgovino s prosto živečimi vrstami ter sožitje človeka in prostoživečih vrst. Svet je sredi tehnološke revolucije, uporaba tehnologije za varstvo prosto živečih vrst je dosegljiva, kljub temu napredku, pa je v manj razvitih predelih sveta še vedno kar 36 odstotkov ljudi nepovezanih z internetom, kar jim v veliki meri onemogoča uporabo digitalnih tehnologij.
V Sloveniji, ki ima visoko stopnjo biotske raznovrstnosti, a jo s svojim poseganjem v naravna okolja ogrožamo, kot v vseh razvitih državah. K izgubi biotske raznovrstnosti oz. ogrožanju prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst pa v zadnjih letih vse bolj prispevajo tudi podnebne spremembe in širitev invazivnih tujerodnih vrst.
Slovenija spada med razvite države, kjer je tehnologija dostopna in razvita, dostopnost do interneta prav tako učinkovita. Posamezni projekti se že poslužujejo napredne tehnologije za spremljanje redkih vrst. Tako so bili vsi doseljeni risi v projektu LIFE Lynx opremljeni z biometričnimi ovratnicami, na Zavodu RS za varstvo narave pa smo v preteklosti že razvili in v projektu LIFE NARCIS nadgradili spletno platformo Sporočivrsto.si, kamor pojavljanje posameznih vrst vpisujejo tako strokovnjaki, kot tudi laična javnost. Spremljamo in se pripravljamo tudi na satelitsko izvajanje monitoringa struktur v krajini in satelitsko spremljanje nekaterih habitatov. Ne gre pa pozabiti niti na tako preproste rešitve kot so družbena omrežja, kjer ljudi ozaveščamo tako o prosto živečih vrstah kot tudi invazivnih tujerodnih vrstah.
Sodobna tehnologija je, tako kot vse novosti nove dobe, lahko izjemen pripomoček pri ohranjanju narave in s tem tudi prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst. Digitalne inovacije spreminjajo način varovanja biotske raznovrstnosti, aplikacije nam omogočajo, da v nekaj sekundah izvemo za pojavljanje določene vrste v naravi, sateliti nam razkrivajo pojavljanje celotnih habitatnih tipov tudi na težko dostopnih območjih, analiza podatkov nam v kratkem času pokaže stanje, za kar so bila prej potrebna leta terenskega dela. Seveda bo znanost izkoristila priložnost, želimo pa, da tudi javnost upošteva in sledi priporočilom, ki jih bomo tudi na račun omejitev kot človeštvo, morali sprejeti. Če seveda želimo živeti med prosto živečimi vrstami, ki so svoja življenja tisočletja in tisočletja prilagajala do te mere, da so danes naše stalne spremljevalke.
