Skrb za velikonočnico na Boču s strani stroke, planincev, lokalne skupnosti in lastnikov poteka že vrsto let in letos že najdemo prve cvetove te stepske rastline v razcvetu. Zavod RS za varstvo narave je v sodelovanju s Planinskim društvom Poljčane, ki skrbi za rastišče na Boču, konec lanskega leta za 200 m2 povečal ograjeno območje, kamor se velikonočnica lahko nemoteno širi. Pri tem smo sodelovali tudi s projektnim partnerjem Zavodom za gozdove, ki je spremenil potek gozdne ceste, tako da ta sedaj poteka ob rastišču, širitev pa je omogočil tudi lastnik Kmetijska zadruga Šmarje. Sodelovanje med različnimi organizacijami in lokalnimi skupnostmi se tudi v tem primeru potrjuje kot ključno pri varstvu narave – posebej redkih vrst. Vse aktivnosti so potekale v okviru LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji (LIFE-IP NATURA.SI)
Velikonočnica je stepska rastlina in njeno pojavljanje v Sloveniji je posebnost
Velikonočnica (Pulsatilla grandis) je ena naših redkih predstavnic stepskih rastlin, ki ima v Sloveniji najbolj zahodni rob zemljepisne razširjenosti in prava posebnost je, da glede na naravne danosti v Sloveniji sploh uspeva. Prisotna je le še na nekaj rastiščih, eno od večjih je na območju Boča oziroma Bočke ravni, kjer pa strokovnjaki kljub izjemnim prizadevanjem lokalne skupnosti in planincev opažamo upad številčnosti populacije. Vse o stanju rastišča in o prizadevanjih za ohranitev velikonočnice lahko izveste več v kratkem dokumentarnem filmu Velikonočnica: Simbol varstva narave.
Boč, imenovan tudi Štajerski Triglav
predstavlja najvzhodnejši del Karavank. Zaradi pestrosti kraških pojavov (kraške jame, kraški izviri, vrtače, požiralniki) velja za območje osamelega krasa. Takšna pestrost kraških pojavov v tem delu Slovenije je izjemno redka. Na tem območju je malo obdelovalnih površin, med njimi so najpogostejši travniki in pašniki.
