Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN) je v sodelovanju z zavarovanima območjema, Krajinskim parkom Strunjan ter Krajinskim parkom Debeli rtič, pripravili in predstavili nabor naravovarstvenih vsebin povezanih z varstvom obalne in morske biotske raznovrstnosti za obiskovalce letošnje INTERNAUTICE. S strani organizatorjev smo bili povabljeni k sodelovanju na okrogli mizi na temo de-karbonizacije v navtični industriji. Ob tej priložnosti smo poudarili pomen sodelovanja navtičnega sektorja z naravovarstvenim ter opozorili na že obstoječe primere dobrih praks iz tujine, primeroma francoskih morskih zavarovanih območji ob Azurni obali, kjer je uporaba električnih in hibridnih plovil že uveljavljena praksa pri upravljanju z morskimi zavarovanimi območji.

Rdeča nit predstavljenih naravovarstvenih vsebin je poudarjanje koristi in pomena zdravih morskih ekosistemov ter nujnosti ohranjanja biotske raznovrstnosti morij in oceanov, katere potrjujejo tudi aktualni mednarodni dogovori na globalnem in regionalnem nivoju.

Dogovori Konvencije o biološki raznovrstnosti predvidevajo, da naj bi do leta 2030 zavarovali vsaj trideset odstotkov svetovnih kopenski in morskih območij, posebej pomembnih za biotsko raznovrstnost. Enako predvideva tudi Barcelonska konvencija – vključitve najmanj trideset odstotkov Sredozemskega morja v zavarovana območja in območja drugih učinkovitih ohranitvenih ukrepov ter o povečanju obsega območij s strožjim varstvenim režimom. In še nadalje – podobno so se dogovorile tudi države EU v Strategiji za biotsko raznovrstnost, saj naj bi do leta 2030 vsaj trideset odstotkov evropskih morij vključile v učinkovito upravljanja zavarovana območja, pri čemer naj bi bila tretjina teh, strogo zavarovanih.

Trenutno je delež slovenskega morja, vključenega v morska zavarovana območja še daleč od zastavljenih globalnih in regionalnih ciljev, saj znaša zgolj 1,6 % (3,5 km2). Če pa upoštevamo celoten delež morja in obale z naravovarstvenim statusom pri nas (morska zavarovana območja ter Natura 2000 območja in območja naravnih vrednot, ki se ne prekrivajo z morskimi zavarovanimi območji), pa se odstotek poviša na 5,6 % površine slovenskega morja. to je slabih 12 kvadratnih kilometrov od skupnih 213 kvadratnih kilometrov našega morja. Ob tem je potrebno poudariti, da učinkovito upravljanje morskega zavarovanega območja izvaja le Krajinski park Strunjan ter delno Krajinski park Debeli rtič, medtem ko naravni spomenik Rt Madona nima operativnega upravljavca na terenu. Delež strogo varovanih območij pa je v slovenskem morju malodane zanemarljiv in znaša vsega skupaj 0,2 odstotka površin.

Navedene pomanjkljivosti so bile do določene mere upoštevane na nivoju prostorskega načrtovanja pri pripravi Pomorskega prostorskega plana Slovenije, sprejetega leta 2021. V njem so z vidika ohranjanja morskega ekosistema prostorsko opredeljeni različni ukrepi, med katerimi sta tudi širitev Krajinskega parka Strunjan ter širitev Naravnega spomenika Rt Madona na način, da bodo v razširjeni morski zavarovani območji vključena območja kvalifikacijskih habitatnih tipov ter redkih in ogroženih vrst in habitatnih tipov, ki so trenutno iz zavarovanih območji izvzeta. Obenem bo s širitvijo potrebna tudi ustreznejša opredelitev varstvenih režimov ter v primeru Naravnega spomenika Rt Madona še opredelitev učinkovitejšega upravljanju morskega zavarovanega območja.

ZRSVN skupaj z Javnim zavodom Krajinski park Strunjan sodeluje pri projektu AMPlify30, in naslavlja pripravo vsebin, ki bodo pripomogle pri izvedbi predvidenih širitev morskih zavarovanih območji na morju ter predloge ustreznejših razvojnih in varstvenih usmeritev za razširjeni morski zavarovani območji Krajinski park Strunjan in Naravni spomenik Rt Madona.

Prisotnost na INTERNAUTICI, največjem dogodku za morjeplovce in ljubitelje navtike pri nas, je bila odlična priložnost, da smo obiskovalce pred poletno sezono opremili z naravovarstvenimi sporočili in jih skupaj z Upravo RS za pomorstvo, s katerimi smo si delili razstavni prostor, opozorili tako na lastno varnost kot na odgovorno ravnanje z morskim okoljem, ko le tega obiskujemo.

Med drugim smo izpostavili tudi dejstvo, da je upravljanje z morskimi zavarovanimi območji neposredno povezano z, včasih podcenjenimi, vidiki zagotavljanja varnosti obiskovalcev teh območji.

Primeri:

  • Zaradi obilnih padavin in podnebnih sprememb, je krušljivost klifa v Strunjanu bistveno povečana kot v preteklosti. Zadrževanje pod klifom je zaradi nevarnosti padanja kamenja, vse večja.
  • Nesreča s kopalcem pred leti je botrovala uvedbi označevanja kopalnih voda z označevalnimi bojicami. Primarni namen označevanja je sicer jasno ločevanje kopalcev od plovil na morju, hkrati pa ima omejevanje območji za kopalce na morju pozitiven vpliv na naravo.

Prav plovbe preblizu obale in negativni vplivi takšne plovbe in sidranja blizu obale so vidiki, ki jih naslavljamo s predvidenimi širitvami morskih zavarovanih območji , saj je plovba preblizu obale problematična tako z vidika varnosti ljudi kot z vidika varovanja habitatov in organizmov, ki so podvrženi negativnim vplivom podvodnega hrupa.