Zavod RS za varstvo narave in Nacionalni inštitut za biologijo vas vljudno vabita na Slovenski naravovarstveni dan, ki bo potekal v okviru Slovenske naravovarstvene konference. Konferenca bo potekala v sredo, 11. novembra 2026, na Nacionalnem inštitutu za biologijo, Večna pot 121, 1000 Ljubljana. Dogodek bo namenjen predstavitvi dosežkov stroke varstva narave, njeni promociji, izmenjavi mnenj in izkušenj ter poglobljenemu razmisleku o stanju narave, njeni obnovi in ohranjanju. Navodila za pripravo prispevkov za Slovensko naravovarstveno konferenco: Slovenska naravovarstvena konferenca je namenjena . . .

35. številka revije Varstvo narave prinaša aktualne strokovne prispevke in pomembne vpoglede na področju varstva narave ter poudarja pomen usklajevanja naravovarstvenih ciljev s kmetijsko politiko in upravljanjem prostora. Uvodniku revije je dodan nagovor dr. Janeza Potočnika ob Dnevu narave. Kmetijska politika je predstavljena v treh člankih. Prvi obravnava vključevanje naravovarstvenih vsebin v programske dokumente Skupne kmetijske politike, drugi se osredotoča na trajnost vpisa v naravovarstvene ukrepe KOPOP, tretji pa prinaša analizo sprememb kmetijske rabe na območjih okoljsko občutljivega . . .

Konec marca smo lokalne skavte iz enote Prebold–Polzela ozaveščali o pomenu netopirjev, ohranjanju njihovih zatočišč v stavbah in načinih čiščenja gvana za dolgoročno vzdrževanje habitata navadnega netopirja. Netopirsko delavnico smo v okviru projekta LIFE-IP NATURA.SI izvedli v cerkvi sv. Pavla v Preboldu. V uvodnem delu so se udeleženci seznanili z osnovnimi značilnostmi netopirjev, njihovim življenjskim ciklom, ekološko vlogo ter pomenom stavbnih zatočišč. Poseben poudarek je bil namenjen cerkvam kot dolgoletnim zatočiščem številnih vrst in odgovornemu ravnanju z njimi. . . .

Vsako leto 22. aprila obeležujemo Svetovni dan Zemlje, letos z osrednjo temo – Naša moč, naš planet, ki poudarja pomen skupnega delovanja, vsakodnevnih odločitev in odgovornosti do planeta Zemlja. Začetki obeleževanja Svetovnega dne Zemlje segajo v leto 1970, ko je ta dan zaznamoval začetek sodobnega okoljskega gibanja in spodbudil množično razpravo o vplivih človeka na okolje, zdravje in kakovost bivanja. Letošnja osrednja tema nas opominja, da okoljski napredek ni samoumeven in se ne zgodi sam od sebe, temveč . . .

Na severozahodnem robu Podgorskega krasa so na krpi vododržnih flišnih kamnin površinsko tekoče vode oblikovale razgiban rečni relief z velikimi strminami, povsem drugačen od bližnjega uravnanega kraškega površja. Zaradi izjemne naravne in kulturne dediščine je širše območje soteske Glinščice, doline potoka Griža, ter kontaktni kras z jamami pod Beko in Ocizlo od leta 1992 zavarovano kot krajinski park. Karta krajinskega parka. Po krajinskem parku Beka se lahko sprehodimo v vsakem letnem času. Ko drevje odvrže listje se razkrijejo geološke . . .

foto: Jana Laganis, barjanski okarček V okviru projekta ZAKRAS2, v sklopu varstvenega cilja »Izboljšanje stanja ohranjenosti barjanskega okarčka (Coenonympha oedippus)« objavljamo javni poziv za prilagojeno kmetijsko prakso na območju Nature 2000 Kras, znotraj občin Miren - Kostanjevica, Komen in Sežana. Naložbo sofinancirata Evropska Unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija. Namen poziva je ohranjanje oz. izboljšanje habitata za vrsto barjanski okarček (Coenonympha oedippus). Prilagojeno gospodarjenje se bo izvajalo na treh hektarjih kmetijskih zemljišč in bo zajemalo . . .

Slovenija je dobila prvi strokovno in medsektorsko usklajen semafor invazivnosti okrasnih rastlin, ki potrošnikom, vrtnarjem, občinam in načrtovalcem zelenih površin omogoča enostavnejšo in odgovorno izbiro rastlin. Okrasne invazivke so tujerodne rastline, ki se z vrtov in javnih zasaditev nenadzorovano širijo v naravo – v gozdove, na kmetijske površine in ob vodotoke – kjer povzročajo škodo naravi in gospodarstvu ter vplivajo na zdravje ljudi. Čeprav so pogosto priljubljene zaradi svojega videza, lahko dolgoročno predstavljajo resno tveganje za naravo in . . .

Na območju Gornje Radgone in avstrijske Radgone nastaja nova čezmejna turistična zgodba, ki temelji na naravnih posebnostih, dediščini in lokalnih zgodbah. V okviru projekta deProfundis – Iz globin je v začetku marca potekal sklop izobraževanj za lokalne turistične vodnike in zainteresirano javnost, ki se jih je udeležilo skoraj 50 udeležencev s slovenske in avstrijske strani. Partnerji projekta zdaj pripravljajo naslednji korak – praktično delavnico, ki bo potekala 22. aprila v kongresnem centru Zehnerhaus. Odziv je presegel pričakovanja organizatorjev. . . .