Na severozahodnem robu Podgorskega krasa so na krpi vododržnih flišnih kamnin površinsko tekoče vode oblikovale razgiban rečni relief z velikimi strminami, povsem drugačen od bližnjega uravnanega kraškega površja. Zaradi izjemne naravne in kulturne dediščine je širše območje soteske Glinščice, doline potoka Griža, ter kontaktni kras z jamami pod Beko in Ocizlo od leta 1992 zavarovano kot krajinski park. Karta krajinskega parka. Po krajinskem parku Beka se lahko sprehodimo v vsakem letnem času. Ko drevje odvrže listje se razkrijejo geološke . . .

foto: Jana Laganis, barjanski okarček V okviru projekta ZAKRAS2, v sklopu varstvenega cilja »Izboljšanje stanja ohranjenosti barjanskega okarčka (Coenonympha oedippus)« objavljamo javni poziv za prilagojeno kmetijsko prakso na območju Nature 2000 Kras, znotraj občin Miren - Kostanjevica, Komen in Sežana. Naložbo sofinancirata Evropska Unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija. Namen poziva je ohranjanje oz. izboljšanje habitata za vrsto barjanski okarček (Coenonympha oedippus). Prilagojeno gospodarjenje se bo izvajalo na treh hektarjih kmetijskih zemljišč in bo zajemalo . . .

Slovenija je dobila prvi strokovno in medsektorsko usklajen semafor invazivnosti okrasnih rastlin, ki potrošnikom, vrtnarjem, občinam in načrtovalcem zelenih površin omogoča enostavnejšo in odgovorno izbiro rastlin. Okrasne invazivke so tujerodne rastline, ki se z vrtov in javnih zasaditev nenadzorovano širijo v naravo – v gozdove, na kmetijske površine in ob vodotoke – kjer povzročajo škodo naravi in gospodarstvu ter vplivajo na zdravje ljudi. Čeprav so pogosto priljubljene zaradi svojega videza, lahko dolgoročno predstavljajo resno tveganje za naravo in . . .

Na območju Gornje Radgone in avstrijske Radgone nastaja nova čezmejna turistična zgodba, ki temelji na naravnih posebnostih, dediščini in lokalnih zgodbah. V okviru projekta deProfundis – Iz globin je v začetku marca potekal sklop izobraževanj za lokalne turistične vodnike in zainteresirano javnost, ki se jih je udeležilo skoraj 50 udeležencev s slovenske in avstrijske strani. Partnerji projekta zdaj pripravljajo naslednji korak – praktično delavnico, ki bo potekala 22. aprila v kongresnem centru Zehnerhaus. Odziv je presegel pričakovanja organizatorjev. . . .

Zaključena so obsežna obnovitvena dela na reki Muri, ki so potekala v okviru projekta LIFE RESTORE for MDD  v zimski sezoni 2025/2026. Od decembra 2025 so potekale obnovitvene aktivnosti na treh območjih ob reki Muri: obnova rečne struge v Konjišču v občini Apače, obnova stranskega rokava Benica v občini Lendava ter obnova mrtvice Gradišče v občini Tišina. Slovensko ekipo projekta poleg Zavoda za varstvo narave sestavljata še Direkcija RS za vode in Slovenski državni gozdovi. Obnova rečne struge . . .

foto: R. Kraševec Dvoživke sodijo med najbolj ogrožene živalske skupine. Svoje ime so dobile po dveh ekosistemih, v katerih živijo: kopno (praviloma v gozdu) in stoječih vodah. Prvi del življenja preživijo v vodi, kamor se vsako leto tudi vračajo kot odrasle živali, saj tam poteka razmnoževanje. Oplojena jajčeca dvoživke odložijo v obliki mresta v stoječo vodo, iz njih se izležejo paglavci, ki se postopno razvijejo v mlade dvoživke in nato zaživijo na kopnem. Dvoživke so pomembni plenilci žuželk, . . .

Svetovni dan mokrišč, ki ga vsako leto obeležujemo 2. februarja, je letos v ospredje postavil povezavo med naravno in kulturno dediščino mokrišč. Človekova navezanost na vodna okolja sega globoko v preteklost, saj so se skozi tisočletja razvila številna znanja, prakse ter snovna in nesnovna dediščina, povezana z življenjem ob vodi. Danes je trajnostno upravljanje mokrišč in sobivanje ljudi z njimi ključnega pomena, saj mokrišča ohranjajo biotsko raznovrstnost, zagotavljajo življenjske vire, blažijo učinke ekstremnih vremenskih pojavov in podnebnih sprememb . . .

V sredo, 14. januarja 2026 je v Muzeju Špital potekalo srečanje partnerjev projekta deProfundis z lokalno skupnostjo in zainteresirano javnostjo. Namen srečanja je bil predstaviti dosedanje rezultate projekta ter aktivnosti, ki se bodo izvajale do njegovega zaključka, saj projekt vstopa v svojo zadnjo tretjino. Projekt je na začetku predstavila vodja projekta Mojca Bedjanič iz Zavoda RS za varstvo narave, OE Maribor, ki je vodilni partner projekta. Izpostavila je vizijo projekta, ki temeljne izjemne naravne pojave – izvire mineralne . . .