Akronim:
LIFE Kočevsko

Številka projekta:

Trajanje projekta:
1. 9. 2014 – 28. 2. 2019 (54 mesecev)

Vrednost in financiranje projekta:

Celotna vrednost projekta znaša skoraj 2.3 mio EUR, od tega je 50 odstotkov sredstev iz programa LIFE+, Ministrstvo za okolje bo prispevalo 30 odstotkov, preostalih 20 odstotkov pa prispevajo projektni partnerji.

Vodja projekta:

Kordinator projekta na Zavodu RS za varstvo narave:
Denis Žitnik
OE Ljubljana
e-pošta: denis.zitnik@zrsvn.si

Projektni partnerji:

  • Občina Kočevje (vodilni partner projekta)
  • Zavod Republike Slovenije za varstvo narave
  • Zavod za gozdove Slovenije
  • Ljudska univerza Kočevje.

O projektu

Projekt »Ohranjanje območij Natura 2000 Kočevsko« ali krajše LIFE Kočevsko celovito obravnava aktivno varstvo območij Natura 2000 Kočevsko ob hkratnem upoštevanju ostalih dveh komponent trajnostnega razvoja. Projekt se izvaja v okviru finančnega mehanizma LIFE+ in je eden izmed treh slovenskih projektov, ki so bili izbrani za sofinanciranje na razpisu LIFE+ 2013.

Projektno območje Kočevsko je prepoznavno po svojih obširnih gozdovih in sodi med najbolj naravno ohranjene predele Slovenije, pa tudi Srednje Evrope. Zaradi ohranjenosti, so v zavetju gozdov našle svoje pribežališče številne evropsko pomembne vrste, zato je celotno območje Kočevskega opredeljeno kot območje Nature 2000 tako po direktivi o pticah (SPA Kočevsko) kot tudi po direktivi o habitatih (SCI Kočevsko).
Neizvajanje aktivnih ukrepov za zagotavljanje ugodnega stanja tarčnih vrst v gozdarstvu, neupoštevanje habitatnih zahtev tarčnih vrst pri gospodarjenju z divjadjo, človeške motnje v habitatih tarčnih vrst ter onesnaževanje kraškega podzemlja, bodisi preko nelegalnega odlaganja odpadkov bodisi preko prekomerne in nenadzorovane uporabe gnojevke v kmetijstvu so ključne grožnje, ki so bile identificirane na projektnem območju.

Glavni cilj projekta je bila izvedba konkretnih naravovarstvenih akcij, s katerimi smo izboljšali habitatne razmere in posledično vzpostavili ugodno stanje ohranjenosti za močno ogrožene gozdne ptice (divji petelin, gozdni jereb, belohrbti detel in triprsti detel), edini par orla belorepca na Kočevskem ter izjemno ranljiv podzemni ekosistem s človeško ribico kot glavnim indikatorjem stanja podzemnih voda.
V sklopu projekta smo na terenu preizkusili različne ukrepe za povečevanje količin odmrle biomase, s postavitvijo prehranjevalnih ograj popestrili prehransko bazo za gozdne kure, z vzpostavitvijo posebnega prometnega režima na gozdnih cestah zagotovili mirne cone. Varstva habitata orla belorepca smo se lotili z vzpostavitvijo video nadzora nad gnezdom in zimskih krmiščem, vzpostavitvijo ribolovnega režima na in ob jezeru ter ureditvijo infrastrukture za obiskovalce z novo učno potjo, opazovalnimi stolpi ter urejenim infocentrom v kulturnem domu v Kočevski Reki. Za varstvo podzemnega habitata smo izvedli obsežne biološke in kemijske analize podzemne vode, glavni poudarek pa je bil na čiščenju najbolj onesnaženih vodnih jam, zapiranju dostopa do njih z lesenimi in kamnitimi ograjami ter na obsežni komunikaciji s pristojnimi strokovnimi službami ter glavnimi povzročitelji onesnaženja podzemne vode.
Projekt predstavlja nadgradnjo dosedanjega sistema upravljanja območja Nature 2000 Kočevsko in predstavlja širitev dobre prakse aktivnega varstva območij Natura 2000 tako Sloveniji in širši Dinarski regiji. Z vzpostavitvijo neformalne skupine »Forum za Kočevsko« so bili v projekt vključeni številni deležniki, s čimer smo povezali posamezne institucije in lokalne akterje in tako zagotovili trajno usklajene projektne rešitve. Projekt je promoviral sodelovanje, izmenjavo informacij ter prenos znanj, izkušenj in dobrih praks in tako postavil temelje za nadaljevanje sodelovanje pri skupnih projektih na lokalni, regionalni in meddržavni ravni.

Več informacij na spletni strani projekta: LIFE KOČEVSKO.

Aktivnosti in rezultati

Orel belorepec

  • Vzpostavitev nadzora s pomočjo video sistema nad gnezdom orla belorepca ter zimskim krmiščem z namenom omejevanja in zmanjševanja človekovega vpliva.
  • Postavitev zimskega krmišča – prehranjevalne ploščadi, ki je prva taka za ptice ujede v Sloveniji ter zalaganje ploščadi z mrhovino od decembra do konca junija.
  • Vlaganje rib v Reško jezero.
  • Postavitev 500 m ograje na vzhodni strani jezera, ki preprečuje dostop živini do jezera.
  • Namestitev plavajoče zapore na vodi, ki označuje mejo ribolovnega rezervata.
  • Vzpostavitev mirne cone na zgornjem delu jezera in v njegovi neposredni bližini.
  • Postavitev treh ornitoloških opazovalnic in Orlove gozdne učne poti z namenom izobraževanja in ozaveščanja ter zmanjševanja vznemirjanja s stani človeka in preusmeritve obiskovalcev v predel rezervata, ki ga par belorepcev ne uporablja za gnezdenje.

Človeška ribica

  • Izvedba popisa stanja onesnaženosti 90 jam v bližini naselij in cest na projektnem območju, v katerih je bilo skupno popisanih okoli 2000 m3 različnih vrst odpadkov.
  • Čiščenje 7 jam, iz katerih je bilo odstranjenih več kot 165 m³ različnih odpadkov, ki so imeli glede na količino in lego potencialen vpliv na jamski habitat.
  • Za preprečevanje nadaljnjega onesnaževanja jam so bili izvedeni naslednji ukrepi: zaščita vhodov v 4 očiščene jame z lesenimi ograjami, ki preprečujejo dostop vozil in nelegalno odmetavanje odpadkov, namestitev kovinske rešetke na vhod Smetljive jame, nadgradnja obstoječe kovinske obcestne ograje ob Vodni jami 1 pri Klinji vasi, namestitev 14 opozorilnih tabel o prepovedi odlaganja odpadkov pred vhode v izbrane jame.
  • Izvedene so bile fizikalno kemijske analize stanja kakovosti podzemskih voda in biološka inventarizacija jamske favne na 6 lokacijah pred in po čiščenju jam in brezen.

Belohrbti detel, triprsti detel

  • Zakup 29 ha ekocelic v zasebnih gozdovih za obdobje 20 let in trajna izločitev 102 ha ekocelic v državnih gozdovih. To so deli gozda na težje dostopnih neodprtih, strmih in skalovitih predelih, v katerih ne gospodarimo in jih načrtno prepuščamo naravnemu razvoju z namenom akumuliranja odmrle in odmirajoče lesne biomase.
  • Zakup 300 habitatnih dreves v zasebnih gozdovih za obdobje 20 let. Habitatna drevesa so odmrla in živa drevesa, prepuščena naravnemu razvoju, naseljena z glivami ter živalskimi vrstami, drevesa z dupli oziroma gnezdi ter drevesa večjih dimenzij in posebnih oblik, ki so pomembna za ohranjanje biotske pestrosti, predstavljajo pa tudi prehransko bazo varovanih vrst.
  • Izvajanje gozdnogojitvenega ukrepa, obročkanja, pri katerem z odstranitvijo skorje (floema) in nekaj zadnjih branik lesa prekinemo pretok drevesnih sokov. S tem ukrepom drevesu zmanjšamo vitalnost ter pospešimo njegovo odmiranje (propad). Ukrep je bil izveden v drogovnjakih na površini 200 ha ter v pomlajencih in robnem pasu ekocelic v skupni količini 2771 m³.

Divji petelin, gozdni jereb

  • Vzpostavitev in označitev 20 novih prehranjevalnih ograj (7 km) ter označitev 10 obstoječih ograj z lesenimi oznakami za preprečevanje trkov ptic z ograjami.
  • V dvajset ograj je bilo skupaj posajenih 7500 sadik različnih drevesnih vrst (smreka, jelka, bor in sadike plodonosnih vrst, češnje, gloga in jerebike). Del sadik češnje je bilo posajenih izven ograj in pred objedanjem divjadi zaščitene s tulci. S sadnjo plodonosnega drevja in grmovja izboljšujemo prehransko bazo kvalifikacijskih vrst ter vplivamo (pospešujemo) na vrstno pestrost gozdov. Z ograjami drevesne in grmovne vrste zaščitimo pred poškodbami, ki jih z objedanjem, lupljenjem in drgnjenjem povzročajo rastlinojede živali.
  • Izvedeni so bili ukrepi sečnje in posek koridorjev. S posekom na rastiščih za divjega petelina izboljšujemo preglednost in vzpostavljamo preletne linije za pobeg divjega petelina iz rastišč pred plenilci.
  • Mulčenje brežin gozdnih cest ter zaraščajočih gozdnih jas (11,1 ha), z namenom vzpostavitve linijske presvetlitve ter vnašanja dodatne svetlobe v sestoje, ki omogoča zarast površin z zelmi, jagodičjem, malinovjem in travo.
  • Vzpostavitev mirne cone za divjega petelina (1794 ha) in postavitev 20 mehanskih cestnih zapornic s prometnim znakom ter obveščevalno tablo o mirni coni. Mirne cone so obsežnejši deli gozdnega prostora, v katerih se omejijo (časovne, prostorske omejitve), oziroma prepovejo dejavnosti, ki vznemirjajo in s tem ogrožajo prostoživeče živali. V mirnih conah se časovno in prostorsko omeji izvajanje sečnje in spravila lesa ter gradnje/priprave gozdnih prometnic.
  • Odstranitev 21 lovskih objektov (preže, solnice, krmišča) s centralnih območij divjega petelina. Večja pogostost oz. prisotnost plenilcev v okolici krmišč je lahko vzrok pogostejšega naključnega plenjenja tako gozdnih kur, kot tudi njihovih gnezd.

Izobraževanje, promocija, ozaveščanje

  • V različnih lokalnih, nacionalnih in tudi mednarodnih medijih je bilo objavljenih 92 prispevkov, trikrat smo se udeležili sejma Narava – zdravje, organiziranih je bilo 38 dogodkov z namenom predstavitve projekta splošni in strokovni javnosti in 8 uvodnih delavnic s ključnimi deležniki. Projektne izobraževalne aktivnosti so potekale tako na terenu kot po različnih lokacijah.
  • V Kočevski Reki na Orlovi poti in v Orlovi sobi smo organizirali naravoslovne dneve za osnovnošolce (431 učencev), po različnih osnovnih šolah pa več delavnic (62 učencev).
  • Izvedli smo tri usposabljanja iz interpretacije narave in gozdne pedagogike za učitelje, strokovne in turistične delavce ter 36 izobraževalnih delavnic za gozdarje in lovce.
  • V sklopu projekta je nastalo 30 novih strokovnih dokumentov. Udeležili smo se dogodkov namenjenih širjenju ter izmenjavi znanj, med katera štejemo 10 udeležb na strokovnih izobraževanjih, konferencah in posvetih, 18 mreženj s sorodnimi projekti ter 2 čezmejni strokovni ekskurziji.

Novice in dogodki