VIZIJA POHORJE 2030 – Izboljšanje stanja traviščnih, vodnih in manjšinskih gozdnih habitatov ter zagotavljanje mirnih con na Pohorju

Aktivnosti Zavoda RS za varstvo narave v projektu:

V sklopu projekta je za aktivnosti Zavoda RS za varstvo narave predvideno financiranje v višini 546.696,41 EUR.
Težišče projekta je na izboljšanju stanja na terenu z vidika ciljnih vrst in habitatnih tipov območja Natura 2000 – Pohorje. Poznavanje ciljnih vrst in HT narekuje specifične ukrepe, ki so časovno in prostorsko prilagojeni, zato projekt nadaljuje in nadgrajuje aktivnosti in dobre prakse že izvedenih projektov projektnih partnerjev na projektnem območju v preteklosti. Rezultati do sedaj izvedenih aktivnosti in ukrepov kažejo na nujnost vzpostavitve celostnega ozaveščanja in informiranja prebivalstva in obiskovalcev. Zato bomo tekom projekta postavi in nadgradili infrastrukturo, ki usmerja obisk na manj ranljiva območja in pripravili interpretacijo o izjemni naravni dediščini, Natura 2000 območjih in kulturni dediščini območja.
Projekt naslavlja izboljšanje neugodnega stanja kvalifikacijskih habitatnih tipov in vrst na varovanem območju ob hkratnem izboljševanju ekosistemskih storitev z ukrepi v naslednjih sklopih (specifični kazalniki):
– obnova habitatov vezanih na gozdne habitatne tipe (HT 9110 Bukovi gozdovi, HT 91D0 Barjanski gozdovi, HT 9410 Kisloljubni smrekovi gozdovi (Vaccinio-Piceetea), HT 9180* Javorovi gozdovi (Tilio-Acerion) v grapah in na pobočnih gruščih);
– obnova habitatov vezanih na mokriščne habitatne tipe (HT 7110* Aktivna visoka barja, HT 7140 Prehodna barja);
– obnova habitatov vezanih na traviščne habitate (HT 6230 Vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (Nardus stricta),
– obnova življenjskega prostora naslovljenih vrst – SP 1087 alpski kozliček, SP 1167 veliki pupek, SP 1193 hribski urh, SP 1321 vejicati netopir, SP 1303 mali podkovnjak, A 103 divji petelin;
– nadgradnja izobraževalno – interpretacijskih vsebin in s tem ozaveščanje prebivalstva na območju o pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti območij Natura 2000 in odnosa narava-človek na projektnem območju skozi stoletja.

Glavne projektne aktivnosti:

• Izboljšanje stanja ohranjenosti HT 6230* Vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (Nardus stricta) na silikatnih tleh v montanskem pasu (in submontanskem pasu v celinskem delu Evrope)
• Izboljšanje stanja ohranjenosti HT 7110* Aktivna visoka barja
• Izboljšanje stanja ohranjenosti HT 7140 Prehodna barja
• Izboljšanje stanja ohranjenosti HT 9110 Bukovi gozdovi (Luzulo-Fagetum)
• Izboljšanje stanja ohranjenosti HT 91D0* Barjanski gozdovi
• Izboljšanje stanja ohranjenosti HT 9410 Kisloljubni smrekovi gozdovi od montanskega do alpinskega pasu (Vaccinio-Piceetea)
• Izboljšanje stanja ohranjenosti vrste alpski kozliček (Rosalia alpina), SP 1087*
• Izboljšanje stanja ohranjenosti vrste veliki pupek (Triturus carnifex), SP 1167 in ohranjenosti vrste hribski urh (Bombina variegata), SP 1193
• Izboljšanje stanja ohranjenosti vrste divji petelin (Tetrao urogallus), A108
• Izboljšanje stanja ohranjenosti HT 9180* Javorovi gozdovi (Tilio-Acerion) v grapah in na pobočnih gruščih (nova vsebina SAC Pohorje – umestitev v sistem)
• Izboljšanje stanja ohranjenosti vrste vejicati netopir (Myotis emarginatus), SP 1321
• Izboljšanje stanja ohranjenosti vrste mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros), SP 1303

Rezultati projekta:

Varstveni cilj 1 – izboljšanje stanja ohranjenosti HT 6230 Vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (Nardus stricta) na silikatnih tleh v montanskem pasu (in submontanskem pasu v celinskem delu Evrope)

• Selektivno odstranjevanje zaraščenih površin na nekaj več kot 2 ha.
• Vzpostavitev pašne in košne površine na območju 10 ha travišč na lokacijah (Javorič-Planinka, Mulejev vrh, Obrolovo) z mulčenjem in strojno odstranitvijo panjev.
• Reaktivacija opuščenih površin za pašo oz. košnjo na površini 4,2 ha na območju Mulejevega vrha.
• Sanacija 2 ha prizadetih oz. vrstno osiromašenih delov travišč v neugodnem ohranitvenem stanju s postopkom pridobivanja semenske zasnove in sejanjem.
• Povečanje številčnosti (populacije) redkih in posebej ogroženih rastlinskih vrst (značilnic) s sadnjo vzgojenih rastlin iz odvzete semenske zasnove na površini preko 0.5 ha.
• Postavitev ograje na revitaliziranih površinah za razmejitev košenih in pašnih površin ter usmerjanje obiskovalcev. Na območju Mulejevega vrha smo postavili 500 m lesene ograje.
• Izdelava strokovnih izhodišč za sanacijo prizadetih in osiromašenih delov travišč in sadnjo redkih značilnic z izvedbo nadzora ukrepov.
• Priprava načrta ureditve paše/košnje s prilagojeno rabo za lastnike/zakupnike za doseganje ugodnega ohranitvenega stanja HT 6230 na osiromašenih oz. prizadetih območjih.
• Za zagotavljanje trajnosti se je v okviru projekta izvajal nadzor nad sezonskimi aktivnostmi kmetov na območju Pohorja (Obrolovo, Javorič-Planinka, Mulejev vrh). Za izboljšanje stanja HT 6230 smo v načrtu upravljanja s travišči za območje Mulejevega vrha (ukrep U 1.4.1) pripravili nabor usmeritev in ukrepov, ki bodo podlaga za sklenitev pogodb med lastniki in zakupniki.

Varstveni cilj 2 – izboljšanje stanja ohranjenosti HT 7110* Aktivna visoka barja

• Odstranitev neavtohtonih rastlinskih vrst na območju Lovrenških jezer in Ribniškega jezera na površini 0,32 ha.
• Izvedba popolne zapore stare planinske poti na odseku Lovrenška jezera–Planinka, s ciljem izboljšanja stanja na 11,44 ha površin.
• Izvedba nadgradnje interpretacije na območju Lovrenška barja (novelacija vsebin in zamenjava poškodovanih obstoječih informacijskih tabel na lokaciji razglednega stolpa).
• Izdelava programa in učnih listov za vse 3 triade osnovne šole s poudarkom na značilnih rastlinah barij, kačjih pastirjih in dvoživkah.

Varstveni cilj 3 – izboljšanje stanja ohranjenosti HT 7140 Prehodna barja

• Selektivna odstranitev lesne zarasti na 1 ha barjanskih površin z metodo obročkanja drevja v obsegu 350 dreves (nad 4 debelinskim razredom).
• Postavitev lesenih pregrad (45) na izsuševalnih kanalih na dolžini 1.200 metrov na območju prehodnih barij na Brvnem vrhu za izboljšanje neugodnih specifičnih lastnosti, struktur in procesov tarčnih prehodnih barij.
• Priprava strokovnih izhodišč za vključitev projektnih površin v sistem ekocelic z ukrepanjem (usmerjena nega in sečnja) v sklopu načrtov za rabo gozdov/načrti gozdnogospodarskih enot za zagotavljanje trajnosti.

Varstveni cilj 4 – izboljšanje stanja ohranjenosti HT 9110 Bukovi gozdovi (Luzulo-Fagetum)

• Vzpostavitev mreže ekocelic s ciljem ohranjanja genskega fonda semenskih dreves in povezljivosti posameznih območij HT. ZGS je vzpostavil mrežo ekocelic brez ukrepanja na površini 36,36 ha. Zaradi stanja na terenu so oblikovali velikopovršinske ekocelice, izločenih je 9 ekocelic.
• Izvedba ukrepov za izboljšanje stanja struktur in funkcij habitatnega tipa z osnovanjem površin bukovega mladovja (naravno in s sadnjo). ZGS je izločil 12 ekocelic v skupni površini 18,99 ha. Na 8 ekocelicah so izvedli sadnjo in zaščito sadik, posadili so 16.600 sadik gozdnega drevja in postavili 3.868 m lesenih ograj.
• Izvedba predstavitev bukovih gozdov projektnega območja in njihovega pomena širši javnosti.
• Izdelava študije o razširjenosti rastiščnih tipov (predvsem robnih fitocenoz) HT 9110 in možnosti dolgoročnega povečanja in povezljivosti habitatnega tipa, izboljšano vedenje o pojavnosti HT kot podlage za umeščanje ukrepov.
• Zagotavljanje trajnosti z vključevanjem ukrepov za povezovanje posameznih habitatnih krp v celoto, z usmerjeno nego in sečnjo, v gozdnogospodarsko načrtovanje.
• Izvedba delavnic za ozaveščanje ter motiviranje lastnikov gozdov za ukrep ekocelic ter delavnice za strokovne delavce vključene v določevanje mikrolokacij ekocelic (prepoznavanje rastišč).

Varstveni cilj 5 – izboljšanje stanja ohranjenosti HT 91D0* Barjanski gozdovi

• Vključitev glavnine barjanskih gozdov v mrežo ekocelic z ukrepi ali brez ukrepanja z namenom usmerjanja v naravno pomlajevanje manjšinskih gozdnih habitatnih tipov. Izločenih 16 ekocelic brez ukrepanja v skupni površini 57,51 ha.
• Dograditev in nadgraditev brunčanih poti na območju Lovrenških jezer z namenom izboljšanja stanja ohranjenosti habitatnega tipa barjanskih gozdov. Obnova brunčanih poti na območju Lovrenških jezer je potekala na trasi obstoječe poti v dolžini 265 m, ki je že bila umeščena v prostor. Dogradila pa se je nova trasa od Lovrenških jezer proti Mašin Žagi v dolžini 300 m.
• Izdelava študije vrednotenja specifičnih gozdnih ekosistemov – barjanskih smrekovij na območju pojavljanja habitatnega tipa, zaradi nezadostnega poznavanja ekologije habitatnega tipa na območju Pohorja in s tem pomanjkanja specifičnih ukrepov pri rabi naravnih dobrin na področju gozdarstva in lovstva.
• Umestitev projektnih ukrepov v sistem gozdnogospodarskega načrtovanja z namenom zagotavljanja trajnosti.

Varstveni cilj 6 – izboljšanje stanja ohranjenosti HT 9410 Kisloljubni smrekovi gozdovi od montanskega do alpinskega pasu (Vaccinio-Piceetea)

• Vzpostavitev mreže sestojev mladovja (ekocelice z ukrepanjem) v treh različnih stopnjah (naravno mladovje, posajene površine, naravna sukcesija preko grmovnic (malina, borovničevje, jerebika) za ublažitev grožnje nepomlajevanja. ZGS je izločil 14 ekocelic z ukrepanjem s skupno površino 11,60 ha. Posajenih je 10.000 sadik gozdnega drevja, postavljeno je 3.504 m lesenih ograj za kolektivno zaščito sadik. Izločene so tudi 4 ekocelice, kjer se omogoča naravno pomlajevanje ali naravna sukcesija sestojev.
• Vzpostavitev trajne mreže sestojev s ciljem naravnega pomlajevanja in večanja prehranske baze (ekocelice brez ukrepanja). ZGS je izločil 9 ekocelic v skupni površini 29,63 ha.
• Oblikovanje gozdnega roba in primerne gozdne strukture za krepitev strukture sestojev. Oblikovanje oz. strukturiranje gozdnega roba je bilo izvedeno na dolžini 1.422 m, kar pomeni 11,38 ha primerne gozdne površine.
• Izvedba fitocenološka študije za prostorsko lociranje ukrepanja v U 6.1.1, U 6.1.2 in U 6.1.3.
• Zagotavljanje trajnosti z vključevanjem ukrepov za povezovanje posameznih habitatnih krp v celoto, z usmerjeno nego in sečnjo, v gozdnogospodarsko načrtovanje.
• Izvedba strokovnega seminarja za dodatno zagotavljanje trajnosti z ozaveščanjem strokovne javnosti o problematiki pomlajevanja višinskih gozdov.
• Vzpostavitev računalniške aplikacije – sistema za spremljanje pomlajevanja (nepomlajevanja/zatravljenosti kot grožnje) zaris mravljišč, grmovnega sloja, kakor tudi motenj v prostoru in izgubljanja prehranske baze za ogrožene živalske vrste za dodatno zagotavljanje trajnosti.

Varstveni cilj 8 – izboljšanje stanja ohranjenosti vrste alpski kozliček (Rosalia alpina), SP 1087*

• Vzpostavitev mreže ekocelic z ukrepanjem namenjene obnovi in izboljšanju habitata za alpskega kozlička na 6 ha.
• Vzpostavitev trajne mreže ekocelic brez ukrepanja na 10,42 ha.
• Vzpostavitev in spremljanje “lovilnih mest” s feromonom za odvračanje alpskega kozlička od lesa na deponijah in žagah, kjer zaradi nadaljnje rabe lesa prihaja do ekološke škode (zmanjšanje populacij zaradi uničenja zaroda), v manjši meri pa verjetno tudi do ekonomske škode (vrednost lesa).
• Vzpostavljeno je bilo 6 lovilnih mest s feromonom in brez feromona s premičnimi ograjami in obvestilnimi tablami. Podani so bili tudi zaključki o ustreznosti ukrepov na deponijah s strani izvajalca NIB (poročilo).
• Izvedba popisa alpskega kozlička na POO Pohorje za temeljito in ustrezno načrtovanje ter pripravo podrobnejših varstvenih usmeritev in ukrepov ter ustrezno lociranje le-teh, na podlagi katerega smo lahko umestili vrsti namenjeno mrežo ekocelic.
• Za zagotavljanje trajnosti se izvedejo ukrepi za vključitev območij aktivnosti v sistem ekocelic z ukrepanjem (usmerjena nega in sečnja) in uravnoteženja razmerja razvojnih faz in zgradbe gozdov – v sklopu gozdnogospodarskega načrtovanja.

Varstveni cilj 9 – izboljšanje stanja ohranjenosti vrste veliki pupek (Triturus carnifex), SP 1167 in ohranjenosti vrste hribski urh (Bombina variegata), SP 1193

• Ureditev mreže bogato strukturiranih barjanskih oken (vodnih kotanj) na 10 lokacijah, ki izboljšujejo omrežje bistvenih delov habitata vrste, pomembnih za razmnoževanje. Bilo je vzpostavljenih 10 večjih vodnih kotanj (in nekaj spremljajočih manjše velikosti) na površini preko 0,01 ha.
• Obnova biotopa velikega pupka na območju Falskega tajhta (Tiho jezero) na površini 1 ha. Sanacija je obsegala: sanacijo prepusta, sanacijo brežine nasipa s sonaravnimi ukrepi, utrditev nasipa na vodni strani zaradi valovanja vode, izkop zemljine na dostopnih poteh zaradi preprečevanja vožnje v naravnem okolju, nadzor nad deli. Obnova habitata se je izvedla na 1 ha površin, stanje za vrsto veliki pupek se je izboljšalo na 2,01 ha površin.
• Izvedba interpretacije z interaktivnim pristopom na lokaciji obstoječega mokrišča na Rogli se z namenom obiskovalcem na zanimiv način predstaviti obe vrsti dvoživk.
• Nadgradnja oz. obnova že obstoječe interpretacijske točke ob Črnem jezeru z namenom osveščanja javnosti za zagotovitev varstva habitata dvoživk.
• Priprava podrobnejših usmeritev z varstvenimi režimi za ribiško upravljanje stoječe vode Črno jezero in območje izvajanje ribolova se predstavi upravljavcu (ribiški družini) in splošni javnosti.

Varstveni cilj 10 – izboljšanje stanja ohranjenosti vrste divji petelin (Tetrao urogallus), A108

• Uvedba časovne zapore s prometno signalizacijo na gozdnih prometnicah na 5 lokacijah.
• Vzpostavitev mirnih con z označitvami na terenu v obliki lesenih totemov. Postavljenih je bilo 10 novih totemov z označevalnimi tablicami ter izvedeno popravilo tablic na 10 obstoječih totemih.
• Vzpostavitev mirnih con – usmerjanje obiskovalcev s sanacijo planinske poti in postavitvijo lesene ograje za pašo, ki je hkrati pregrada za preprečevanje vožnje z motornimi vozili.
• Za vzpostavitev mirne cone za vrsto divji petelin je bila v okviru ukrepa sanirana planinska pot (SPP) Kope–Jezerski vrh, odsek Otiše (1.500 m) za preprečevanje erozije in širjenja pohodne površine. S tem smo izboljšali privlačnost planinske poti in usmerili pohodnike za hojo po planinski poti. Med Kopami in Črnim vrhom je bila postavljena lesena ograja za pašo (2.000 m), ki je hkrati pregrada za preprečevanje vožnje z motornimi vozili.
• Pilotna izvedba neposrednega nadzora v naravi in/ali v gozdnem prostoru s podpornimi aktivnostmi.
• Nadgradnja obstoječe Tematske pohodne poti Kope.
• Zagotavljanje trajnosti izboljšanja stanja habitatov za divjega petelina z vključevanjem ukrepov v gozdnogospodarsko načrtovanje.

Varstveni cilj 11 – izboljšanje stanja ohranjenosti HT 9180* Javorovi gozdovi (Tilio-Acerion) v grapah in na pobočnih gruščih (nova vsebina SAC Pohorje – umestitev v sistem)

• Vzpostavitev mreže semenskih dreves za dolgoročno zagotavljanje genetskega fonda za ohranjanje HT, ki je izrazito površinsko razdrobljen in predstavlja minoritetno gozdno združbo. Vzpostavljene 3 ekocelice brez ukrepanja v skupni površini 3,51 ha.
• Osnovanje mreže mladovja s sproščanjem naravnega mladovja in s sadnjo plemenitih listavcev (predvsem javorja in velikega jesena) na skupni površini 5 ha za dolgoročno povezljivost območij HT 9180, zmanjšanje fragmentacije in izboljšanje strukture gozdnih sestojev. Izločenih je 9 ekocelic z ukrepanjem v skupni površini 7,68 ha. Posajenih je 1.900 sadik gozdnega drevja, postavljenih 400 m ograj za kolektivno zaščito sadik, izvedena je tudi individualna zaščita sadik s količenjem.
• Priprava strokovnih podlag za zagotavljanje trajnosti in vključevanje v sistem gozdno-gospodarskega načrtovanja.
• Izdelava usmeritev za gospodarjenje, ki se vključijo v strokovna navodila za izvedbo ukrepov na terenu v U 11.4.1. za zagotavljanje trajnosti.

Varstveni cilj 12 – izboljšanje stanja ohranjenosti vrste vejicati netopir (Myotis emarginatus), SP 1321

• Izboljšanje stanja razmnoževalnega habitata vrste vejicati netopir. Odstranjeno je bilo gvano s podstrešja cerkve Sv. Lovrenc. Položena je bila folija za preprečevanje škode na podstrešni infrastrukturi in lažje čiščenje gvana v prihodnje. Ureditev osvetlitve z UV filtrom, ki prepuščajo umetno svetlobo, ki za netopirje in njihovo hrano, nočne žuželke ni moteča. Z lastnikom je bila sklenjena pogodba o varstvu za ohranjanje te živalske vrste.
• Popularizacija in osveščanje lokalnega prebivalstva o vrsti vejicati netopir.
• Popis stanj preletnih odprtin habitata vrste vejicati netopir in priprava strokovne podlage, ki bo vsebovala usmeritve in priporočila za izvedbo ukrepov za izboljšanje stanja razmnoževalnega habitata te vrste.
• Izvedba komunikacijskih delavnic z lastnikom in upravljavcem objekta ter z lokalnimi društvi za vzpostavitev dolgoročne rešitve pri vzdrževanju kotišča kolonije in zagotavljanje trajnosti.

Varstveni cilj 13 – izboljšanje stanja ohranjenosti vrste mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros), SP 1303

• Izboljšanje stanja razmnoževalnega habitata vrste mali podkovnjak. Odstranjeno je bilo gvano s podstrešij cerkva sveti Martin Šmartno na Pohorju, sveti Lenart Zgornje Hoče in sveti Jernej Ribnica na Pohorju. Položena je bila folija za preprečevanje škode na podstrešni infrastrukturi in lažje čiščenje gvana v prihodnje. Ureditev osvetlitve z UV filtrom, ki prepuščajo umetno svetlobo, ki za netopirje in njihovo hrano, nočne žuželke ni moteča. Z lastniki so bile sklenjene tri pogodbe o varstvu za ohranjanje te živalske vrste.
• Popularizacija in osveščanje lokalnega prebivalstva o vrsti mali podkovnjak.
• Izvedba komunikacijskih delavnic z lastniki in upravljavci objekta ter z lokalnimi društvi za vzpostavitev dolgoročne rešitve pri vzdrževanju kotišča kolonije in zagotavljanje trajnosti.

Varstveni cilj 14

• Za diseminacijo in zagotavljanje trajnosti rezultatov je bila izvedena nadgradnja treh interpretacijskih centrov na Kopah, Rogli in Treh kraljih, za izvedbo le-teh so bile tudi potrebne in izvedene vse podporne aktivnosti in ukrepi. Izdelan je bil pedagoško video animiran film Divji petelin – skrivnostno življenje v letu & četrt, namenjen osveščanju širše javnosti o varovanju ogrožene vrste divjega petelina na območju Pohorja. Osrednji lik, pripovedovalec, je divji petelin, ki sporoča, kaj vse se dogaja v “njegovi dnevni sobi” na pohorskih planjah).

Varstveni cilj 15 – Informiranje in komuniciranje

• Izdelana je bila celostna grafična podoba projekta in vsebinsko dopolnjena spletna stran s projektom Pohorka na spletni strani www.projektipohorja.si, kamor so se ažurno nalagale aktualne vsebine projekta.
• Aktualne zadeve v okviru projekta Pohorka smo tudi redno objavljali na Facebook strani. Za leto 2022, 2023 in 2024 je bil izdelan koledar s fotografijami in vsebino habitatnih tipov in živalskih vrst projekta.
• Izvedena sta bila dva dogodka promocije pedagoško video animiranega filma Divji petelin – skrivnostno življenje v letu & četrt (Osnovna šola Mislinja in Glavni trg v Slovenj Gradcu).