Drevesa so naši spremljevalci vse življenje, marsikatero drevo povezuje med seboj več generacij. Že kot otroci opazujemo velika, mogočna drevesa, ki jih nato kot odrasli še vedno občudujemo. Drevesa izjemnih dimenzij, starosti in oblik vzbujajo pri ljudeh občudovanje in spoštovanje.
Ramšakova lipa
V preteklosti so mnoga drevesa posadili v središču vasi, ob domačijah ter na drugih posebnih krajih zaradi njihove uporabne in simbolne vloge. Danes so to izjemna drevesa, ki jih varujemo kot naravne vrednote.
Izjemna drevesa rastejo tudi v gozdu in so dokaz skrbnega gospodarjenja z gozdovi ter posebnega odnosa do najmogočnejših dreves. Marsikatero izjemno drevo pa se je v gozdu ohranilo zaradi težke dostopnosti.
Poleg izjemno debelih in velikih dreves so za človeško oko zanimiva drevesa s posebno oblikovanimi krošnjami ali drugimi deli dreves – debla ali koreničnik. Naravne vrednote so tudi grmovne vrste, ki imajo izgled drevesa in mutanti (npr. stebrasta smreka, kačja smreka).
Ropičev domači kostanj
Sedovnikova lipa
Jelka kraljica Roga: nedaleč od Rajhenavskega pragozda stoji jelka, imenovana kraljica Roga. S svojimi 49 m višine in 515 cm obsegom je ena najmogočnejših jelk pri nas.
Kraljica Roga
Kačja smreka pri Godoviču: se je sicer leta 2017 zlomila in je ni več med našimi naravnimi vrednotami. Zaradi genetsko pogojenih lastnosti je imelo drevo nenavadno »kačasto« zvite veje, po čemer je dobilo tudi ime. Zvite veje so se nepravilno razraščale na vse strani. Imela je tanko deblo, veje so bile vijugaste, dolge in nepravilno rastoče v vse smeri. Iz debla so izraščale vodoravno, zatem pa se povesile in so bile skoraj brez stranskih poganjkov. Vzrok take rasti tiči v posebni in redki kombinaciji dednih zasnov in velja za vse kačje smreke.
Kačja smreka
