Dragonja

Slovenija je z vodo bogata dežela, ki jo v naravi srečamo v različnih oblikah. Dežne kaplje in snežinke v gorah zastanejo v kotanjah, kjer nastanejo snežišča in ledeniška  jezera. Iz visokogorja se voda z veliko močjo preko ozkih strug, slapov in brzic prelije v doline, kjer se v številnih meandrih umiri in v obliki prodišč začne odlagati svoj tovor. Preko velikih poplavnih ravnic in mokrišč počasi potuje proti morju, kjer zaključi svojo pot po kopnem.

Skoraj polovico Slovenije gradijo prepustne karbonatne kamnine, zato veliko slovenskih voda na svoji poti do morja večkrat ponikne in ponovno pride na dan. To so ponikalnice in najbolj tipična med njimi je reka Ljubljanica, ki na svoji poti od izvira, do izliva v reko Savo, kar šestkrat ponikne in pride ponovno na dan. Luknje, kjer voda izginja v podzemlje, imenujemo ponori, požiralniki, ponikve.

V nasprotju s ponori, pa v izvirih voda prihaja na dan. Slovenija jih je polna – med seboj se razlikujejo po načinu delovanja in izdatnosti vode. Voda lahko v izviru prihaja na dan stalno, zgolj občasno ali le priložnostno. Izvirom, kjer voda prihaja na dan v določenih intervalih – pravimo zaganjalke, minutniki. Bruhalniki so izviri, kjer prihajajo na dan ogromne količine vode, najdemo pa tudi izvire, kjer voda komajda curlja. Toplotni in mineralni izviri so v Sloveniji redki, značilni za njen vzhodni konec.

Manj poznane, a zelo posebne zaradi svojega delovanja so estavele, redke kraške oblike, v katerih voda enkrat izvira, drugič ponika.

Voda v naravi pa ne le teče in premaguje ovire na svoji poti, ampak tudi zastaja v večjih in manjših kotanjah. Takim pojavnim oblikam pravimo jezera, ribniki, mlake. Jezer naravnega nastanka je v Sloveniji malo. Vsem poznana Blejsko in Bohinjsko jezero sta ledeniškega nastanka in sta naši največji jezeri. Jezero, ki ga je zaradi svojih značilnosti opisoval že Valvasor, in je zanj zagotovo slišal vsak, je Cerkniško jezero  – naše največje presihajoče jezero.

Vse naštete pojavne oblike vode, ki so izjemne zaradi svoje oblike, dimenzije, načina delovanja, ali so redke na zaključenem geografskem območju, bodisi so naravno ohranjene ali tako tipične, da jih lahko prepoznamo kot šolski primer pojava, so hidrološke naravne vrednote. Naravne vrednote so tudi tiste pojavne oblike, ki imajo za naš narod velik simbolni ali znanstveno raziskovalni pomen.