Ena glavnih značilnost Slovenije je pestra in mozaična sestava krajine. Vzroki za veliko krajinsko pestrost izhajajo iz geološke in reliefne raznolikosti, podnebnih razlik ter pedološke podlage in stičišča alpskega, dinarskega, panonskega in sredozemskega sveta. Mozaičnost je posledica naravnih danosti ter večtisočletne stalne, a spreminjajoče se človekove rabe prostora. Krajina nadgrajuje biotsko pestrost in ima velik doživljajski pomen.
Krajinska vrednota je del narave, ki ima zaradi značilnosti žive in nežive narave ter človekovega delovanja izjemno, tipično ali redko obliko, razporeditev ali raznolikost krajinskih elementov, ki so pretežno naravnega izvora. To so gorski vrhovi, slemena, grebeni, območje z množico ali posebno razporeditvijo raznolikih krajinskih elementov ali območje z značilnim krajinskim vzorcem.