Leščur

Živalski svet Slovenije je bogat in raznolik. Takšna pestrost je posledica lege na prehodu med Alpami, Dinarskim gorstvom, Panonsko nižino in Sredozemljem ter pestrih geoloških, pedoloških, podnebnih in hidroloških razmer kot razgibanega reliefa. Značilna je velika gozdnatost, prisotnost krasa in kraških pojavov, stekanje rek v dve porečji, pestra krajina z regionalno značilnem prepletanjem človeka in narave.

Nekatere vrste so splošno razširjene, druge locirane na manjših območjih, nekatere celo endemične – torej značilne le za določen del in jih ni mogoče najti nikjer drugje. Živali se v nasprotju z rastlinami lahko premikajo.

Nekatere se selijo celo na druge celine (na primer ptice in metulji), zato so njihovi življenjski prostori ogromnih dimenzij. Naravne vrednote so lahko življenjski prostori ogroženih, redkih, endemičnih* ali reliktnih** živalskih vrst ali le njihovi deli, kot so prezimovališča, počivališča, drstišča, prehranjevališča in podobno.

Določene živalske vrste se redko pojavljajo na ozemlju Slovenije. Temu ni vedno vzrok človek in spreminjanje naravnega okolja, temveč tudi lastnosti in slabša prilagojenost živalskih vrst na različna okolja. Nekatere živalske vrste najdemo na primer samo v alpskem svetu, nekatere pa na specifičnih nahajališčih v Sloveniji. Nahajališča redkih ali celo endemičnih živalskih vrst imajo velik pomen za ohranitev biotske pestrosti in so tudi genska banka.
Na razmeroma majhni površini ozemlja Slovenije je prisotno veliko število raznolikih vrst, zato je Slovenija imenovana vroča biodiverzitetna točka Evrope.

V primeru pomanjkanja naravnih okolij ustreznih za bivanje, so se nekatere živali sposobne prilagoditi tudi okoljem, ki jih je ustvaril človek, na primer umetna jezera, ribniki, gramoznice . Takšno območje postane naravna vrednota, če se nanj naselijo redke in ogrožene živalske vrste, ki so našle slednje zatočišče v širšem okolju.

Živi svet slovenskih rek in jezer je bogat in raznolik. Poleg številnih vrst rib, v nekaterih čistih rekah še vedno živijo rečni raki, ki pa so zelo ogroženi. Takšne reke so naravne vrednote.

V Sloveniji gnezdijo številne vrste ptic. Mnoge pa pri nas prezimujejo, ali se ustavljajo na preletu. Pomembnejša prezimovališča ptic, kot je npr. reka Drava , so naravna vrednota.

Izjemnega pomena za biotsko raznovrstnost so podzemeljske živali, ki uvrščajo Slovenijo med najbogatejša območja na svetu. Veliko teh vrst je endemičnih, kot npr. človeška ribica , ki je endemit dinarskega krasa. Tudi takšna nahajališča so naravne vrednote.

*endemične vrste – endemiti: Endemít je žival ali rastlina, ki jo je moč najti le v nekaterih omejenih predelih sveta (arealu). K endemičnosti določene vrste prispevajo fizični, klimatski ali biološki dejavniki.  Primer: človeška ribica (Proteus anguinus) je endemična za podzemne vode Dinarskega krasa, soška postrv pa za jadransko porečje. Nasprotni pojem je kozmopolit – vrsta lahko najdemo po celem svetu.
**reliktne vrste – relikti: so ostanki vrst, ki so nekoč živele na nekem ozemlju. Območje njihove razširitve se je v preteklosti zmanjšalo (pogosto v hladnejših obdobjih, npr. pleistocenu). Območja, kjer so se ohranile reliktne vrste, se imenujejo zavetišče (refugij). Reliktne vrste se lahko razvrščajo po geološkem obdobju, ko so imele širši areal – npr. terciarni, glacialni, postglacialni, lahko jih delimo po mestu obstanka – relikt Julijskih Alp, balkanski relikt itd. Taksonomski relikti so ostanek nekdaj številčne skupine, ki pa je skoraj povsem izumrla.