Rdeči seznam

Rdeči seznam, ki ga pripravlja IUCN, je popis redkih in ogroženih vrst, ki vključuje informacije o geografski razširjenosti in velikosti populacij, stanju njihovih habitatov in stopnjo ter dejavnike ogroženosti. Namen seznama je seznanjati odločevalce in širšo javnost o nujnosti ohranjanja narave in zmanjšanju stopnje izumiranja.

Rastlinske in živalske vrste ter njihovi habitati so glede na stopnjo ogroženosti in redkosti uvrščene v rdeči seznam in razporejene po kategorijah ogroženosti. Slovenski rdeči seznam ima naslednje kategorije: izumrla vrsta (Ex), domnevno izumrla vrsta (Ex?), prizadeta vrsta (E), ranljiva vrsta (V), redka vrsta (R), vrsta zunaj nevarnosti (O), neopredeljena vrsta (I) in premalo znana vrsta (K). Rdeči seznam je temelj za pripravo ukrepov varovanja redkih in ogroženih vrst.

Varovanje vrst

Zakon o ohranjanju narave varuje vse prosto živeče domorodne vrste in njihov življenjski prostor z različnimi ukrepi. Najbolj ogrožene prosto živeče domorodne vrste in tudi za Slovenijo tujerodne a v Evropski skupnosti ogrožene vrste so zavarovane z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, Uredbo o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah, Uredbo o zavarovanih prosto živečih vrstah gliv in Uredbo o varovanju samoniklih gliv. Ti in še nekateri drugi akti ( Uredba o ravnanju in načinih varstva pri trgovini z živalskimi in rastlinskimi vrstami, Uredba o zatočišču za živali prosto živečih vrst),  določajo ukrepe varstva vrst in njihovih habitatov ter predpisujejo podrobnejše pogoje za dovolitev določenih ravnanj z zavarovanimi vrstami.

Habitatni tipi

Uredba o habitatnih tipih opredeli habitatni tip kot biotopsko ali biotsko značilno in prostorsko zaključeno enoto ekosistema, katerega ohranjanje v ugodnem stanju prispeva k ohranjanju ekosistemov. Habitatni tipi, ki so v Sloveniji redki, ranljivi, imajo majhno območje razširjenosti ali predstavljajo za določeno biogeografsko regijo značilen habitatni tip, se ohranjajo prednostno. Prav tako se prednostno ohranjajo habitatni tipi, ki so na prilogi I Direktive o habitatih.

Podatke o geografski razširjenosti in stanju habitatnih tipov večinoma dobimo s kartiranji negozdnih habitatnih tipov ter standardizirano metodologijo, ki jo za gozdne habitatne tipe izvaja Zavod za gozdove Slovenije.