Kaj so zavarovana območja?
So strnjena območja narave, kjer se prepletajo živi in neživi dejavniki, in kjer so aktivnosti, dejavnosti in posegi človeka skladni z naravnimi danostmi.
Prva prizadevanja za določitev zavarovanih območij v Sloveniji segajo v začetek 20. stoletja. Vse od takrat se je ideja in potreba po ustanavljanju razvijala, skladno z razvojem in potrebami družbe.
Zavarovanje je eden najpomembnejših in najstarejših ukrepov varstva, ki se vzpostavi z aktom o zavarovanju. Zavarujemo lahko naravne vrednote, območja Natura 2000 ter ekološko pomembna območja. Zavarovana območja imajo visoko naravovarstveno vrednost. Primarni cilj je ohranjanje narave in njenih procesov, pred interesi kot so raba, poselitev, gradnja, infrastruktura, ali pa so posegi in dejavnosti človeka uravnoteženi z območjem.
Kako delimo zavarovana območja?
Ob upoštevanju velikosti območja ločimo ožja in širša zavarovana območja. Za širša se uporablja tudi splošni izraz »naravni parki«.
Ožja zavarovana območja so:
– Strogi naravni rezervat;
– Naravni rezervat;
– Naravni spomenik.
Širša zavarovana območja so:
– Narodni park;
– Regijski park;
– Krajinski park.
Ustanovitev in upravljanje zavarovanih območij
Zavarovano območje lahko ustanovi Vlada RS ali občina. Pri ustanavljanju in delovanju zavarovanega območja sta komunikacija in sodelovanje z lokalnimi skupnostmi izjemno pomemben dejavnik stalnega in odprtega sodelovanja med upravo parka in lokalnimi prebivalci. S tem se krepi pozitiven odnos do zavarovanega območja ter prispeva k širšemu in boljšemu razumevanju javnosti za cilje ohranjanja narave.
Z načrti upravljanja se določijo pravila ravnanja v zavarovanem območju preko katerih se izpolnjujejo cilji in nameni zavarovanja.
Zavarovana območja v Sloveniji
V Sloveniji imamo:
– 1 narodni park,
– 4 regijske parke,
– 46 krajinskih parkov,
– 1 strogi naravni rezervat,
– 56 naravnih rezervatov in
– 1164 naravnih spomenikov.
Zavarovano je dobrih 13% površine celotne države.
Naravni parki, naravni rezervati in naravni spomeniki v Sloveniji
