Zaposleni na ZRSVN delujemo na območju celotne Slovenije. Zaščitni znak ZRSVN je pentlja, ki predstavlja simbol varstva narave. Sestavljena je iz šestih zank, nanizanih v krogu: tri zanke simbolizirajo neživi del narave: voda – zemlja – zrak, preostale tri pa živo naravo: rastlinstvo – živalstvo – človeka. Krog simbolno ponazarja Zavod RS za varstvo narave. Prepletene zanke v krogu tako pomenijo celovitost in medsebojno povezanost žive in nežive narave pod okriljem ZRSVN.

Pentlja

Sedež: Tobačna ulica 5, 1000 Ljubljana

Telefon: (01) 2309 500 – tajništvo

Elektronska pošta: zrsvn.oe@zrsvn.si

Odnosi z javnostmi: pr.zrsvn@zrsvn.si

Osrednja enota ZRSVN koordinira in zagotavlja javnost dela zavoda, organizacijsko-administrativne, pravne, kadrovske, finančne in računovodske zadeve ter informatiko. Skrbi za skladnost strokovnega dela in razvoj metod ter izvaja neposredne naloge za naročnike. Prav tako koordinira in se aktivno vključuje  v domače in mednarodne projekte iz vseh finančnih mehanizmov. Na osrednji enoti poskrbimo za  izobraževanje zaposlenih na javni službi, za spletne strani zavoda in družbeno omrežje FB ter izdajamo interno glasilo zaposlenih zavoda, N-vestnik.
Direktor Zavoda RS za varstvo narave mag. Teo Hrvoje Oršanič ima svojo pisarno na osrednji enoti in koordinira delo celotnega zavoda.

Sedež: Vodnikova ulica 3, 3000 Celje

Telefon: (03) 4260 343 – tajništvo

Elektronska pošta: zrsvn.oece@zrsvn.si

Uradne ure: ponedeljek in petek od 10. do 12. ure, sreda od 14. do 16. ure

Vodja: Tanja Košar Starič, univ. dipl. biol.

Celjska območna enota Zavoda RS za varstvo narave opravlja strokovne naloge na območju od Solčave na skrajnem severozahodnem delu do Bistrice ob Sotli na JV ter od Vitanja, Zreč na severu do Sevnice na jugu, skupno nekaj manj kot 2800 km2, kar predstavlja slabih 14% ozemlja Slovenije. Geografsko je omejena s Kamniško Savinskimi Alpami in Karavankami na severozahodu, Sotlo na jugovzhodu, Pohorjem, Kozjakom in Konjiškim hribovjem na severu ter Savo s Posavskim hribovjem in Krško ravnino na jugu.

Pokriva 36 občin na krajinsko in biogeografsko raznolikem delu Slovenije s skoraj tisoč naravnimi vrednotami, regijskim parkom  Kozjanski park, sedmimi krajinskimi parki, naravnim rezervatom  in 161-imi  naravnimi spomeniki. Za ohranjanje biotske raznovrstnosti je trideset območij predlaganih za ekološko pomembna območja, znotraj katerih so evropsko pomembna območja Natura 2000.

Sedež: Planina 3, 4000 Kranj

Telefon: (04) 2019 460

Elektronska pošta: zrsvn.oekr@zrsvn.si

Uradne ure: ponedeljek in petek od 10. do 12. ure, sreda od 14. do 16. ure

Vodja: Metod Rogelj, univ. dipl.biol.

Območna enota Kranj opravlja strokovne naloge v severozahodnem delu Slovenije na območju enaindvajsetih občin. Pod njeno okrilje sodi dobrih 2100 km2 ravninskega in hribovitega sveta ter visokogorje Julijskih Alp, Zahodnih Karavank in Kamniško Savinjskih Alp, ki predstavlja 11% slovenskega ozemlja.

Na območju OE Kranj je evidentiranih več kot 900 naravnih vrednot; tu je 45 zavarovanih naravnih spomenikov, dva naravna rezervata, dva spominska parka: Spominski park Udin boršt in Spominski park revolucionarnih tradicij občine Domžale, ter naš edini narodni park, Triglavski narodni park. Zaradi izjemnega naravovarstvenega pomena pa so Jelovica, Zelenci in Kamniško Savinjske Alpe predlagani v evropsko mrežo posebej varovanih območij Natura 2000.

Sedež: Cankarjeva 10, 1000 Ljubljana

Telefon: (01) 2445 350

Elektronska pošta: zrsvn.oelj@zrsvn.si

Uradne ure: ponedeljek in petek od 10. do 12. ure, ob sredah od 14. do 16. ure

Vodja: Gregor Danev, univ.dipl. inž.gozd.

Območna enota Ljubljana opravlja strokovne naloge v osrednjem delu Slovenije, od Ratitovca na severu preko Škofjeloškega in Polhograjskega hribovja, Rovt, Planinskega in Cerkniškega polja do obronkov Snežnika na jugu, na vzhodu pa od Zagorja ob Savi preko dela Dolenjske in Kočevskega do Kolpe. To območje pokriva 33 občin in meri slabih 4153 km2, kar predstavlja 20,5% slovenskega ozemlja.

Na tem območju je evidentiranih več kot 4300 naravnih vrednot. Glede na izrazito kraški značaj območja kar sedemdeset odstotkov naravnih vrednot predstavljajo jame. Na ozemlju, ki sodi v pristojnost OE Ljubljana sega 109 ekološko pomembnih območij in 98 posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000), ki so del evropsko ekološkega omrežja Natura 2000 in so izjemnega pomena za ohranjanje biotske pestrosti območja.

Od leta 1949, ko je bilo na območju OE Ljubljana ustanovljeno prvo zavarovano območje Rakov Škocjan, je bilo ustanovljenih še šest  širših zavarovanih območij (1 regijski park in 5 krajinskih parkov) in 260 ožjih zavarovanih območij med katerimi prevladujejo naravni spomeniki.

Sedež: Pobreška cesta 20a, 2000 Maribor

Telefon: (02) 3331 370

Elektronska pošta: zrsvn.oemb@zrsvn.si

Uradne ure: ponedeljek in petek od 10. do 12. ure, sreda od 14. do 16. ure

Vodja: Simona Kaligarič, univ.dipl.biol.

Koroška, Štajerska in Prekmurje s skupno 72 občinami sodijo pod okrilje območne enote Maribor. Naravne značilnosti tega območja, ki obsega dobrih 4500 km2  ali 22% ozemlja Slovenije, so izjemno bogate in pestre. Zahodni del sega globoko v Alpe, do mogočne gore Pece (2125 metrov), ki je naš najvzhodnejši dvatisočak. Proti vzhodu pokrajina postopoma prehaja preko položnih slemen Pohorja in valovitega gričevja Slovenskih Goric do širnih ravnin Panonske nižine ob spodnjem toku reke Drave in Mure. Na vzhodnih obronkih Pohorja se stikata alpski in panonski svet in zato ima to območje značaj izjemno pomembnega biogeografskega koridorja, ki poteka v smeri vzhod – zahod.
Evidentiranih je preko 1700 naravnih vrednot  – okrog štiristo je zavarovanih – in večje število krajinskih parkov, med katerimi so pomembnejši KP Drava, KP Boč-Donačka gora in KP Mura. Konec leta 2003 je bil zavarovan Krajinski park Goričko, naš edini mednarodni park, ki povezuje tudi sosednja območja Avstrije in Madžarske. V pripravi je tudi regijski park Pohorje in večje število območij NATURA 2000 tako v gorskih kot v nižinskih predelih. Najstarejše zavarovano območje je Krajinski park Topla iz leta 1966, pragozdni rezervat na Donački gori pa je bil zavarovan že leta 1965.

Sedež: Delpinova 16, 5000 Nova Gorica

Telefon: (05) 330 53 10

Elektronska pošta: zrsvn.oeng@zrsvn.si

Uradne ure: ponedeljek in petek od 10. do 12. ure, sreda od 14. do 16. ure

Vodja: po pooblastilu: Klavdij Bajc, univ. dipl. biol

Novogoriška območna enota obsega slabih 4000 km2 ali 20% ozemlja Slovenije na njenem zahodnem delu, od visokogorja Julijskih Alp na severu, preko sredogorskega Idrijsko-Cerkljanskega hribovja, do visokih dinarskih kraških planot, matičnega Krasa do Podgorskega Krasa in Slavniškega pogorja s Čičarijo na jugu ter Brkinov na jugovzhodu.

Na tem območju, ki vključuje devetnajst občin, je prepoznanih skoraj dva tisoč naravnih vrednot. Med številnimi območji, ki so posebej pomembna za ohranjanje biotske pestrosti, je sedem zavarovanih kot krajinski park. Opredeljenih je več kot 50 ekološko pomembnih območij, od katerih bo večji del zaradi prisotnosti evropsko ogroženih vrst vključenih  v evropsko ekološko omrežje Natira 2000. Tu najdemo svetovno znane Škocjanske jame, ki so vpisane v seznam naravne dediščine pri UNESCO in so zavarovane kot regijski park, na območje enote pa sega tudi naš edini narodni park – Triglavski narodni park.

Sedež: Adamičeva ul. 2, 8000 Novo mesto

Telefon: (07) 3931 555

Elektronska pošta: zrsvn.oenm@zrsvn.si

Uradne ure: ponedeljek in petek od 10. do 12. ure, sreda od 14. do 16. ure

Vodja: Barbara Kink, univ. dipl. biol.

Območna enota Novo mesto obsega območje Dolenjske, Bele krajine in del Posavja v skupni površini 2.300 km2, kar predstavlja dobrih 11% ozemlja Slovenije. Administrativno pokriva območje sedemnajstih občin. Osnovne geografske poteze zarisujejo gozdnati grebeni Kočevskega roga, Gorjancev, Ajdovske planote in Krškega hribovja ter rečne doline Krke, Save, Kolpe, Sotle, Lahinje in Mirne. Za območje je značilna velika ekosistemska pestrost, kar se odraža tudi v številu območij, ki sodijo v omrežje Natura 2000 (58) in ekološko pomembnih območij (47). Od 505 naravnih vrednot jih je 84 zavarovanih, le-te pa se nahajajo na območju dveh krajinskih (KP Kolpa in KP Lahinja) in enega regijskega parka (Kozjansko). Območje je življenjski prostor velikemu številu endemičnih vrst rastlin in živali, od katerih izstopa črni močeril v povirju Dobličice.

Sedež: Trg Etbina Kristana1, 6310 Izola

Telefon: (05) 6710 900

Elektronska pošta: zrsvn.oepi@zrsvn.si

Uradne ure: ponedeljek in petek od 10. do 12. ure, sreda od 14. do 16. ure

Vodja: mag. Robert Turk, univ. dipl. biol.

Piranska območna enota deluje v jugozahodnem delu Slovenije, na območju obalnih občin Piran, Izola, Koper in Ankaran. Območje obsega slovensko morje in morsko obrežje, obalne ravnice s solinami, Šavrinsko gričevje, porečje Dragonje ter Kraški rob – kopenski del obsega 385 km2 ali 2% slovenskega ozemlja. Formalno zavarovanih je 8 območij, tri med njimi – NS Rt Madona, KP Debeli rtič ter krajinski park Strunjan vključujejo tudi morje, Sečoveljske soline, tudi zavarovane kot krajinski park, pa so vpisane na seznam Mednarodno pomembnih mokrišč Ramsarske konvencije.
Območna enota Piran je nosilec aktivnosti, h katerim Slovenijo zavezuje konvencija o varstvu Sredozemskega morja in obalnega območja oziroma njen Protokol o posebej zavarovanih območjih in biološki raznovrstnosti  Sredozemlja.