Natura 2000 je eno pomembnejših naravovarstvenih orodij. Kljub temu pa so nekatere vrste območij Natura 2000 v zelo slabem ohranitvenem stanju, na meji obstoja. Ekološke zahteve teh vrst so običajno prva misel, ko se lotevamo njihovega varstva. Kaj pa ostale okoliščine v katere je umeščeno naravovarstveno delovanje? Nekaj tovrstnih izzivov je bilo predstavljenih tem letošnjem posvetu.
Desetega posveta, ki ga vsako jesen organizira Zavod RS za varstvo narave, se je udeležilo več kot 130 udeležencev. Posvet je potekal v sklopu projekta LJUBA – Ljudje za barje, sofinancirane s sredstvi Programa Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora (EGP).
Pretekli posveti so osvetljevali različne teme vezane na Naturo 2000 – od monitoringa in poročanja do upravljanja. Letos smo se posvetili najbolj ogroženim vrstam. To ni bila lahkotna tema, izginotje vsake vrste nam seže do srca. Temo smo osvetlili tudi z drugih zornih kotov, ne le naravovarstvenega.
Na začetku posveta je zbrane pozdravila tudi ministrica za okolje in prostor, gospa Irena Majcen. Ministrica je v nagovoru poudarila, da so strokovna znanja in ocene eden izmed temeljev pri odločitvah družbe in politike. »Postavljajo meje, odstranjujejo ovire, ohranjajo življenje in omogočajo razvoj. So izredno pomembna, saj posegajo na vsa področja in vsebujejo veliko odgovornost. Zato jih je treba negovati, razvijati in jim predvsem zagotavljati ustrezno okolje ter čas za premislek«, je povedala ministrica in dodala: »Različna znanja in vedenja ne smejo biti izključujoča ampak dopolnjujoča. Pogled na isto zadevo je namreč včasih z vidika druge stroke lahko povsem različen. Prav tako noben interes ni neomejen. Vedno trči na omejitve in druge interese. V zasledovanju trajnostnega razvoja je naloga Ministrstva za okolje in prostor najti to subtilno ravnovesje, kjer bo znalo uravnotežiti mnenja različnih strok in preplet različnih interesov. Kot družba moramo iti naprej, hkrati moramo to počeli na način, da narave in okolja ne bomo preveč prizadeli oziroma trajno poškodovali. Verjemite mi, da to ni enostavna naloga«.
Direktor Zavod RS za varstvo narave dr. Darij Krajčič je v uvodnem razmišljanju dejal, da je vsakoletni strokovni posvet, tokrat že deseti, praznik naravovarstva. Poudaril je, da je »upad biotske raznovrstnosti največja svetovna grožnja človeštvu, večja od klimatskih sprememb«. Dr. Krajčič je še dodal, da na takšnem posvetu slovenski strokovnjaki lahko začutijo pomen svojega dela in da jih sliši tudi javnost.
Predstavitve:
- Uvodno razmišljanje – dr. Darij Krajčič, direktor ZRSVN
- Najbolj ogrožene vrste območij Natura 2000 – mag. Matej Petkovšek, ZRSVN
- Stanje vlagoljubnih populacij barjanskega okarčka v Sloveniji – dr. Tatjana Čelik, ZRC SAZU
- Projekt LJUBA – prvi koraki k ohranjanju barjanskega okarčka na Ljubljanskem barju– Primož Glogovčan, ZRSVN in Anton Zavodnik, KGZS
- Komuniciranje varstva narave – kaj, zakaj in s kom? – Tina Trampuš, ZRSVN
- Preproste rešitve ujete v labirinte zakonodaje – mag. Mateja Žvikart, ZRSVN
- Ali današnja družba še načrtuje? – mag. Jelka Hudoklin, Acer d.o.o
- Denar, narave vladar? – dr. Marija Markeš, MOP
- Moč podobe – ozaveščanje ali zavajanje – dr. Božidar Flajšman
