V okviru naravovarstvene akcije smo ob reki Dragonji in kalu v Kolombarju postavili informativni tabli, ki obiskovalcem predstavljata pomen vodnih in obvodnih habitatov za ohranjanje biotske pestrosti Slovenske Istre ter spodbujata njihovo odgovorno varovanje.
Dragonja je najdaljša reka v Slovenski Istri in ena redkih slovenskih rek, ki je ohranjena v pretežno naravnem stanju. Zaradi njene hudourniške narave se njen vodni režim skozi leto močno spreminja. Po obilnejšem deževju se lahko spremeni v silovit tok, med poletnimi sušami pa posamezni odseki skoraj povsem presahnejo.
V preteklosti so bili zato v istrski pokrajini v poletnih mesecih še posebej pomembni manjši vodni viri, kot so kali. Ti so bili nepogrešljiv vir vode, zlasti za živino. Domačini so jih tudi s pomočjo živine redno čistili in vzdrževali, danes pa je večina kalov opuščenih. Zaradi pomanjkanja vzdrževanja se hitreje zasipajo z muljem in zaraščajo, posledično pa tudi prej presahnejo.
Kljub temu kali ostajajo pomembni ekosistemi, ki prispevajo k ohranjanju biotske pestrosti v Istri. Njihov pomen ni omejen le na obdobje, ko so napolnjeni z vodo. Tudi poleti, ko zaradi suše pogosto presahnejo, v njihovem dnu in okolici preživijo številni organizmi ali njihovi odporni razvojni stadiji.
Ozaveščanje o pomenu vodnih habitatov na območjih naravnih vrednot Dragonja in Kolombar – kal
Na tabli ob kalu v Kolombarju smo predstavili pomen kalov za rastline in živali ter njihovo vlogo pri ohranjanju biotske pestrosti. Tabla ob mostu čez reko Dragonjo pa obiskovalce popelje skozi raznolike ekosisteme, ki jih reka povezuje in soustvarja – od vodnega in obrežnega sveta do okoliške kulturne krajine.
Naslovna fotografija: T. Petras
