Predstavniki Zavoda RS za varstvo narave, Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, Zavoda za kulturo, turizem in razvoj ter župan občine Rogatec smo na suhozidu pri Aninem dvoru na Donački gori očistili suhozid in ga predali svojemu namenu. Obnova suhozida predstavlja primer uspešnega sodelovanja med strokovnjaki z različnih področij in krepitev vezi med varstvom narave in kulturne dediščine in predstavljajo ohranjanje dediščine tudi za prihodnje generacije.
Pomen suhozidne gradnje
Suhozid ima pomembno ekološko funkcijo – predstavlja zatočišče za številne živalske vrste, kot so kače, dvoživke in drugi nevretenčarji. V notranjosti zidu najdejo varen prostor za gnezdenje in umik pred vročino, saj so razmere v njem hladnejše in vlažne.
Suhozidna gradnja pa predstavlja tudi pomemben element ohranjanja kulturne krajine. Linije zidov so bile nekoč postavljene za oblikovanje teras ali kot podporni elementi ob poteh in cestah.
Izvor posameznih zidov na Donački gori ni natančno znan. Eden od ohranjenih in vidnejših je zid pri Aninem dvoru in ne predstavlja le zgodovinske vrednosti, temveč tudi varovalni element pred erozijo tal.
Prvotno stanje zidu je bilo zaraščeno; posamezni deli so bili razrahljani zaradi korenin dreves in grmovnic. Pri obnovi smo odstranili robidovje, grmovje in drevesa, ki so neposredno povzročala škodo na zidu. Za dolgoročno ohranitev zidu je ključna trajnostna raba prostora in usklajevanje z lokalnimi upravljalci zemljišč.
Naravne posebnosti Donačke gore
Donačka gora je stičišče različnih botaničnih vplivov, saj se tu prepletajo panonski in alpski elementi. Posebno lego ima zaradi slemenske usmerjenosti vzhod–zahod, kar pomeni, da je južna stran povsem osončena in omogoča rast mediteranskih drevesnih vrst, kot so puhasti hrast, mali jesen in črni gaber, medtem ko na severni strani prevladuje bukov pragozd.
Na Donački gori uspevajo številne posebne travniške rastline, med njimi navadni kosmatinec in Juvanov netresk, ki je bil kot nova vrsta v Sloveniji prepoznan leta 1971. Navadni kosmatinec uspeva na ekstenzivnem travniku v neposredni bližini zidu. Opuščanje kmetijske rabe predstavlja grožnjo zaraščanja travnikov in s tem izginotje travniških rastlin – med njimi tudi pet vrst kukavičevk, na primer jadransko smrdljivo kukavico.
Območje Donačke gore pa je tudi geološko izjemno pestro. Prisotne so različne kamnine, kot so maceljski kremenov peščenjak, vulkanske kamnine dacita (steklasta lava) in apnenčev konglomerat. Z njimi so v preteklosti povezane lokalne dejavnosti, kot sta glažutarstvo in klesanje mlinskih kamnov, katerih sledi so vidne še danes.
Govorniki: Andreja Mihelčič ZVKDS, Jon Nikolaj Pollak ZVKDS, Gregor Kalan ZRSVN, Tanja Košar Starič ZRSVN, Ljudmila Strahovnik ZRSVN in župan občine Rogatec Martin Mikolič.
Predstavniki ZRSVN: Ljudmila Strahovnik, Gregor Kalan, Tanja Košar Starič
Predstavniki ZVKDS: Danijela Brišnik, Andreja Mihelčič, Jon Nikolaj Polak
Zavod za kulturo turizem in razvoj: Nives Brezovnik, Urška Grobelšek
Župan Občine Rogatec: Martin Mikolič
Fotografije: V. Hohnec
